Zunaj je vladalo turobno jesensko vzdušje, s hrvaškim pevcem Jasminom Stavrosom pa sva obujala spomine na tople poletne dni in otroštvo, ki ga je preživel v prečudoviti Dalmaciji. V prihodnjih mesecih pripravlja čustveno pesem, ki jo bo posvetil svoji mami, saj so imeli starši na njegovi glasbeni poti še kako pomembno vlogo.
Njegova zadnja pesem Vino nek se toči govori o veselem vzdušju ob kozarčku rujnega, z novim letom pa bo pobožal dušo oboževalcev s povsem drugačnim repertoarjem.
"Pripravljam nov album, ki bo povsem drugačen od tega, kar poznate. To bo velik šok za mojo publiko, saj tega nihče ne pričakuje. Ena izmed pesmi bo bolj mirna, v grškem ritmu, v njej pa bom pel o življenju, materi in očetu," nam je zaupal Jasmin, ki vsak dan razmišlja o tej skladbi, saj bo nadvse čustvena in bo iz nas zvabila tudi kakšno solzico. Pesem mu namreč resnično ogromno pomeni, zato se je osredotočil na njeno ustvarjanje, vanjo pa bo vložil tudi številne emocije.
"Gre za življenjsko izkušnjo vsakega izmed nas. Vsak se obrača na starše. Le mama zna oprostiti grehe, oče pa mi je velikokrat pomagal. To sta edini osebi, na kateri se v življenju lahko zaneseš. Na preostale, žal, ne. Vem, kako je. Zaneseš se lahko le na družino in starše. To je največje bogastvo," z grenkim priokusom v glasu razkrije pevec, ki bo novo pesem posvetil staršem. Kot prizna, je rad poslušal njune nasvete, vendar ne dovolj. Pri 12 letih je začel igrati bobne, kmalu pa na svojo roko odšel v Ameriko in tam dokončal šolo. Njegov oče je želel, da postane kontrabasist in igra v orkestru.
"Želel je, da bi se tako kot on ukvarjal s klasično glasbo. Jaz pa sem v roke prijel palice za bobne in snemal številne pesmi za slovenske in hrvaške glasbenike. Bil sem najbolj iskan studijski bobnar v nekdanji Jugoslaviji. Ko sem se odločil za pevsko kariero, me nihče ni jemal resno, vse dokler ni prišel tretji album s pesmimi, kot je Umoran sam," se spominja danes. Le nekaj let za tem je sledila nadvse priljubljena pesem Kad se prijatelji rastaju, ki jo je izdal tik pred vojno, ko je bilo mogoče slutiti bližajočo se razcepitev.
"No, Rajko Dujmić je bil velik vizionar in je napovedal dogajanje, zato je želel, da hitro posnamemo pesem, saj bodo čez pol leta odmevali zvoki granat," z žalostjo pove Jasmin in se spomni bolečega besedila skladbe. Tudi besedilo nove pesmi bo zelo emocionalno, saj bo nagovoril mamo, o kateri neprestano razmišlja. Vse življenje je namreč delal po svoje in ni poslušal staršev, čeprav sta ga prav onadva vedno razumela in mu vedno stala ob strani. Starši so mu dali prav vse, kar je potreboval. Dovolili so mu, da se šola, mu dali možnost in spoštovali njegove želje.
"Pomagali so mi in mi stali ob strani, verjeli v moje delo. Prav zato sem jim nadvse hvaležen. Ko sem kupoval prve bobne, me je oče naučil nečesa velikega. 'Posodil ti bom denar, vendar mi boš vrnil vse do zadnjega centa. Le tako boš cenil to! Če pa ti jih kupim, ne bodo veliko vredni,' mi je rekel," nam zaupa Jasmin in se ob tem nekoliko zamisli. Oče ga je poleg tega naučil loviti ribe, saj ga je v otroštvu pogosto vzel s seboj na morje.
"Bil sem jezen nanj, saj so se med tem moji prijatelji kopali na obali. Zdaj pa sem mu hvaležen, saj še danes gojim ljubezen do ribolova. Še danes sem dober v tem, in če ti pokažem slike, ne bi verjela! Ko prijatelji vidijo, da grem lovit ribe, vedo, da se ne bom vrnil brez dobrih trofej," se pohvali in doda, da se navadno s čolnom na morje odpravi v zgodnjih jutranjih urah, ko je pravi mir.
V vsem tem času pa se niti enkrat še ni vrnil domov brez pravega ulova. Pri vsem tem mi pokaže slike na telefonu. To me je vsekakor prepričalo, čeprav so ribiči znani po tem, da pri opisovanju svojih ulovov radi pretiravajo.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Primož Predalič
