Prazniki imajo v srcu priljubljenega hrvaškega glasbenika Jasmina Stavrosa prav posebno mesto, zato takrat v nasprotju z večino glasbenikov nikoli ne nastopa, čeprav je ponudb kar nekaj. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, božični večer je preživel povsem tradicionalno, v družbi družine in dalmatinskih fritol.
"Za božič se vsako leto zbere vsa družina, ni mi do tega, da bi sredi večera odšel na koncert. To sem počel prej, ko sem se gnal za materialnimi stvarmi. Zdaj sem po srcu močno veren," nam je priznal Splitčan, ki je že pred časom dalmatinsko obalo zamenjal za vasico v zaledju države. Dan pred božičem je tako z družino okrasil smrečico, zato je tudi tokrat poskrbela žena, in obiskal cerkev.
Po dalmatinski tradiciji so za božično večerjo spekli fritule z grozdjem in pripravili bakalar. Izmenjali so si tudi darila. Na božič ga na kmetiji obišče celotna družina, v mestu pa mu praznični duh ni preveč všeč. Praznične dni iz otroštva je ohranil v lepem spominu tudi zaradi skromnih daril, ki so ga čakala pod smrečico. "Božič je bil vedno skromen, kot otrok je rad pokal 'tondin', danes pa imajo otroci že petarde. Starši seveda s tem niso bili najbolj zadovoljni, saj jih je bilo strah, da si bomo poškodovali oči. Tudi darila so bila zato skromna, bolj majhne pozornosti, kot so copate, rokavice ali šal. Posebno sem se veselil tudi čokolade. Vsi skupaj smo bili precej bolj ponižni. Vzgojen sem bil v tem duhu, tako živim že vse življenje, tako sem vzgojil svoja otroka," prizna Stavros, ki je moral biti med družinskim kosilom miren: "Veliko smo tudi molili in hodili k maši, ta običaj spoštujem še danes."
Praznikov ne praznuje več z alkoholom, saj je že pred leti nehal piti. Zabava se skromno, v tišini, velike zabave mu ne dišijo več, veselje izraža drugače. "Ob praznikih se je treba veseliti, biti dobre volje in praznovati. Pa vendar je po drugi strani treba biti tudi ponižen, skromen ... Tega je danes premalo – zaradi materializma, ki je zavladal svetu. Prav zato je pomembno, da se ljudje še vedno družijo kot nekoč, ko so se iskreno veselili in praznovali. Vendar bolj mirno, skromno. Danes pa je že vsak dan razlog za praznovanje. Imel sem nešteto vabil na prireditve, kar pa se mi zdi preveč prazno. Kaj pa bom tam počel? Po pol ure bi šel že domov," prizna pevec, ki je v mladih letih preživel marsikaj, z leti pa mu je vse to preraslo čez glavo.
Prav zato ga moti, če se kdo spravlja nanj, češ da je nekaj posebnega, saj sam ne želi izstopati. "Pred dnevi me je ustavil nekdo in se znesel nad mano, češ kdo mislim, da sem, če sem Jasmin Stavros. Bilo mi ga je žal, zvečer sem zmolil molitev zanj. Sem, kakršen sem, ne pravim, da je moja pot edina pravilna. Pomembno je, da si pošten, da ne opravljaš ... ne glede na to, v kaj verjameš," je pogovor ob kavi še sklenil Stavros.
Foto: Maja Debelak