Pred kratkim je luč sveta ugledal novi album priljubljenega hrvaškega pevca Jasmina Stavrosa Duga je noč, ki je nekoliko drugačen od drugih, vsaka pesem namreč nosi svojo zgodbo. "Za vsak okus se najde pesem, za vsako razpoloženje," je prepričan pevec, ki je ob tem izpostavil tudi, da albuma brez pomoči prijateljev zagotovo ne bi bilo.
Čeprav lahko iskrene prijatelje prešteje le na prste ene same roke, pa vedno poskrbi, da si vzame zanje dovolj časa.
Ste veliki ljubljenec slovenskega občinstva, ki slovi po zelo raznolikih koncertih. Se na odru zanesete na svoj instinkt ali je repertoar vnaprej določen?
Nikoli ne razmišljam o tem, katera pesem bo prva. Najprej postanem in pogledam občinstvo ter se na podlagi tega odločim, v katero smer bo krenil koncert. Z bendom se že tako dobro poznam, da se sporazumevamo s pogledi. Šele pred meseci sem odpel prvi koncert, na katerem je bil moj repertoar točno določen.
Kaj pa takrat, ko imate slab, da se ne počutite dobro? Za glasbenika to vendarle ni enostavno.
Res je, velikokrat se ne počutim dobro. Kar naenkrat pa v moji glavi pride do klika, umaknem se od vsega, zmolim Oče naš in prosim Boga za moč. Včasih doma situacija ni bajna, vendar moram igrati na koncertu, ljudje pričakujejo, da bom nasmejan in dobre volje. Takrat se obrnem k Bogu. Velikokrat sem pred nastopom slabe volje, marsikdo ni prepričan, ali mi bo uspelo izpeljati. Potem pa se na odru povsem spremenim, postanem druga oseba. Na nastopu poskušam izključiti zasebno življenje in razmišljam le o koncertu.
Naslovna pesem novega albuma se imenuje Duga je noč. Kaj vam je pri njej najbolj všeč?
Pesem Duga noč je takšna kot tiste, ki sem jih pel pred 27 leti. Pred petimi leti mi jo je predlagal Rajko Dunjić, češ da bo to čez nekaj let velik hit. Tri leta smo ustvarjali ta album, z velikimi imeni hrvaške glasbene scene. Všeč mi je predvsem besedilo, življenjska zgodba o starih prijateljih, ki želijo proslaviti ponovno srečanje. Danes je praznovanj precej manj kot nekoč. Le december je mesec praznovanja, ljudje pa se vseeno dosti malo družijo, proslavljajo. Pred nekaj desetletji smo se družili skorajda vsak dan, zdaj pa ima vsak svoje probleme in se rajši drži doma.
Zagotovo ste eden izmed glasbenikov, ki v svojih pesmih veliko prostora nameni prijateljem, odnosom. Zakaj je tako?
Skladatelji so tisti, ki mi pišejo takšne pesmi. Verjetno so prepričani, da mi najbolj ležijo. Pesem Duga je noč sem odpel v enem samem dopoldnevu, v studiu blizu mene. Sam živim na kmetiji nekaj kilometrov stran. Tako sem jih poklical, češ da pridem danes vse skupaj odpet, ker imam občutek, da bo dobro izpadlo. In sem šel, oblekel sem trenirko ter se spustil v studio. Všeč mi je, da je studio tako blizu. Če želim kakšen del ponoviti, se lahko brez težav vrnem nazaj.
Kaj pa vam sicer pomenijo prijatelji?
Veliko, vendar jih je z vsakim letom manj. Imam morda dva ali tri prave prijatelje, preostali me imajo le zaradi svoje koristi. Pokličejo me, kadar potrebujejo karto, album ... Iskreni prijatelj pa te pokliče tudi, kadar ti je težko. Takšnih ni veliko!
Imate zanje dovolj časa?
Za prave prijatelje vedno najdem čas. Zaradi novega albuma je sicer zdaj časa bolj malo, sicer pa imam povsem drugače razporejen čas, več prostora na urniku. Vsak dan se odpravimo na tenis, v fitnes ... S pravimi prijatelji gremo na smučanje v Italijo ali pa pridem v Slovenijo, v Kranju imam veliko pravih prijateljev. Včasih sem dva dni v Kranju, kjer se družim s prijatelji. Mislim, da jih imam v Sloveniji dosti več kot na Hrvaškem.
Si po vseh teh letih predstavljate življenje brez prijateljev?
No, saj imam družino, ženo, vnuke ... Živim dokaj mirno. Vsak dan grem v cerkev, v kolikor le lahko. Imam svoj ritem, želim živeti v miru in brez stresa. Vsaka nepredvidljiva situacija mi predstavlja stres. Včasih sem se gnal za materialnimi stvarmi, vendar pa se ti v tem primeru lahko čez noč vse spremeni. Danes pa so pravo bogastvo družin in prijatelji ter Bog. Seveda potrebuješ denar, da lahko preživiš, vendar to ne sme biti prva stvar na seznamu. Zaradi denarja ne smeš zanemariti družine, prijateljev ... Najhuje je, kadar zavlada materializem. Takrat človek izgubi dušo. Postane kot stroj! Želja po materialnem me je izpraznila. Danes mi nasmeh na obrazu pomeni dosti več od zajetne vsote denarja.
Besedilo: Nika Arsovski // Foto: Goran Antley
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču