Martinovo je že za nami, čudovita vinska kapljica pa nas bo spremljala tudi med decembrskimi prazniki in grela v prvih dneh novega leta. Da je vinska tema vedno aktualna, se zaveda tudi priljubljeni hrvaški pevec Jasmin Stavros, ki je pred kratkim izdal novo pesem, hvalnico rujni kapljici, čeprav sam že kar nekaj let ni pogledal v kozarec ali nazdravil s čutno pijačo.
Naslov vaše nove pesmi je Vino nek se toči in letos bo verjetno odmevala v številnih vinskih kleteh. Zakaj pa ste se vi odločili, da predstavite pesem s tovrstno tematiko?
Že dolgo ni bilo pesmi o vinu, zdaj pa je ravno obdobje martinovega. O njej sem razmišljal tri leta, zdaj pa sem jo predstavil tudi drugim. Ima stil starega Stavrosa, z drugačnimi, mediteranskimi ritmi. Zadnja pesem o vinu, pesem Vino na usnama, je zdaj že stara, zato je skrajni čas, da nastane nova vinska himna.
V preteklih dneh so se vrstili blagoslovi vina in praznovanje na čast omamni pijači. Kako pa sami praznujete martinovo?
Uh, sam že štiri leta ne pijem vina, zato tudi ne praznujem. Sicer pa blagoslovimo vino, ljudje veselo pijejo, potem pa pride policija in nadzira pivce. V Dalmaciji je vino zelo priljubljeno, vendar nismo umirjeni kakor preostali kulturni svet, ki popije kozarček ali dva rujnega. Mi popijemo liter, dva ali pa nič! V času, ko sem pil vino, se nikoli nisem ustavil le pri litru vina, morda za dobro jutro. V svojem življenju sem tako popil zagotovo dva olimpijska bazena vina, zato mislim, da sem svojo pivsko pot zaključil.
Zakaj pa ste se odločili, da boste prenehali piti?
Enostavno nisem imel mere. Rajši sploh ne pijem, kot le kozarček ob kosilu. Dalmatinci pojemo veliko rib, ki pa seveda mora plavati na koncu tudi v vinu. Saj poznate rek! Vse to je seveda dobro v neki življenjski dobi, pozneje pa sem dojel, da me pijača omamlja, zaradi nje sem izgubljal kontrolo. Nisem se več počutil dobro, saj to nisem bil jaz. Spoznal sem, da mi to škodi, in sem čez noč prenehal.
Kako pa vam je ta odločitev spremenila življenje? Kako se zdaj počutite?
Prav zagotovo na bolje. Moji koncerti so boljši, dobro se počutim ... Vsak dan se zato ukvarjam s športom, igram tenis, se potim v fitnesu ali pa spustim po belih strminah. Veliko smučam, poleti pa lovim ribe. Vino v to zgodbo ne spada več. Vse od takrat ne čutim več potrebe po pijači, niti ne pogrešam je. Za rojstni dan smo nazdravili s šampanjcem, no, moja družina, jaz pa sem pil vodo.
Ste v preteklosti, ko ste še nazdravljali z vinom, kdaj poskusili tudi slovensko kapljico?
Rad sem popil nekaj kozarčkov refoška, ni prav preveč močen, zato sem ga z lahkoto 'zlokal' nekaj litrov. Naša vina so precej močnejša, zato nam slovenska ne povzročajo težav. Užival sem v rdečih vinih, ne preveč sladkih. Med potovanjem po Portugalski sem poskusil portovec, vendar mi ni bilo všeč. Rad imam vino, ki te udari v glavo, če se to ni zgodilo, ni imelo smisla piti.
Ste sicer pili vse vrste vina ali le izbrane?
Ah, kje, sam sem pil posebna vina. Od avstralskega shiraza do hrvaškega zlatnega plavca. To so zelo dobra vina, kakovostna, vendar pa izredno močna. V eni izmed pesmi omenjam tudi bevando, saj veš, ko vino mešaš z vodo. To je čista tragedija!
Kaj pa čas trgatev? Ste se kdaj udeležili kakšne?
Seveda, nekoč sem obiskal prijatelja, ki ima vinograd. Takrat smo pili mlado vino, ki je priljubljeno tudi na Korčuli. Na trgatvi pogosto postrežejo tudi čudovit kolač iz grozdja, lumblija. Zelo ga priporočam, saj je čudovita kombinacija iz Dalmacije. Žena mi ga je pred kratkim prinesla s Korčule, mislila je, da bova spila mlado vino in pojedla kolač za rojstni dan. Tega praznujem 1. novembra. No, nič ni bilo iz tega. Mislim, da sem zdaj v življenjski fazi, kjer bi zmogel spiti le kozarec vina in nič več, vendar sem se navadil na življenje brez rujne kapljice, zato je bolje, da ne.
Kako pa se je vaša ljubezen do vina sploh začela? Kakšna je kultura v Dalmaciji?
Prej nisem imel kontrole nad pitjem vina, spili smo dosti več kot normalni ljudje. Vendar je pri nas to povsem normalno. V Dalmaciji smo že kot otroci pili vino, starši so nam natočili veliko vode in pol prsta rdečega vina. Nismo imeli soka, zato smo se navadili na to, takšni so bili to časi.
Pesem je prava bomba
Pevec živi le nekaj kilometrov iz Zagreba, v gričih v bližini Jastrebarskega. "V bližini je pot z imenom Vinska cesta, kjer smo posneli tudi videospot. Med snemanjem so nam prinesli veliko šampanjcev in vina, igralci so veselo nazdravljali, jaz pa sem pil vodo," je v smehu pojasnil Jasmin, ki je navdušen tudi nad odzivom slovenskega občinstva. "Prava bomba! Slovenci so navdušeni, saj je živahna, poleg tega pa si jo z lahkoto zapomnijo," je priznal.
Nika Arsovski
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču