Hrvaški pevec Joško Čagalj – Jole je vedno dobre volje, najsi bo na kavi v poznih večernih urah ali ob svitu po napornem koncertu. Oče treh hčera, ki uspešno krmari med družinskim življenjem in poklicem pevca, je zato za našo revijo spregovoril o odraščajočih očkovih princeskah in kozarčku vina, s katerim rad nazdravi v dobri družbi.
Story: Med zadnjimi pesmimi je bila Najhujši plan. Katere teme se boste tokrat lotili?
Uf, tematika. Rad pojem o življenjskih temah, najsi bodo resne ali nekoliko bolj zabavne, vendar na neki svoj posebni način. Zdaj prepevam o fantu, ki je ostal brez svoje ljubezni, zato se odloči, da odide ven. Ne vem, ali s tem napravi nekaj dobrega zase ali ne. Saj veste, zvečer se zabavaš, zjutraj pa se zbudiš ves zalepljen z močnim mačkom. No, mislim, da smo nekaj takega doživeli že prav vsi. (smeh)
Story: Prav zaradi lahkotnih tem pa so vaše pesmi priljubljene tudi med občinstvom. Katere tematike pa so vam najljubše?
Kdor je seznanjen z mojim glasbenim opusom, lahko vidi, da rad pojem o življenju, nekih zamišljenih dogodkih, ki se nam medtem zgodijo. Remake delo, Kada žene tulumare, Pijanica nisam ... Vidite, človek lahko vse leto ne pije, pa ga bo žena še vedno kregala, ko se bo napil. Najbolje se godi tistim, ki vsak dan pijejo. (smeh)
Story: No, vendar s tem ne bi ničesar dosegli.
Seveda. Pa tudi potem, ko se zabavaš vso noč in prideš domov šele zgodaj zjutraj. Tako je nastala pesem Otvori mi draga. Pesmi imajo zelo različno tematiko in zelo sem vesel, da sem pri tem lahko sodeloval s Tončijem Huljićem. Hvaležen sem za podporo menedžerja Pera Kozomare. Skoraj 80 odstotkov mojih pesmi je napravil Tomislav, ki pomaga tudi preostalim hrvaškim glasbenikom. Dokler sva s Perom tukaj, si lahko izmisliš katerokoli temo in midva bova nanjo napisala pesem. Lahko si razjezila najboljšo prijateljico, ker imaš najlepšo torbo. Midva bova to uglasbila. (smeh)
Story: Ena izmed tematik je tudi ponočevanje, o katerem govori vaša pesem Pijanica nisam.
No, včasih rad kaj popijem, vendar ne želim, da me kdo zaradi tega krega. (smeh) Takrat je najbolj pomembno, da ne voziš, temveč se usedeš v taksi. In da ne piješ vsak dan. Zato v pesmi pojem o tem, da nisem pijanec, ampak tokrat me pusti pri miru. Lepo se imam!
Story: Pevsko življenje torej le ni dolgočasno?
Ah, kje! Rad imam družbo, vendar že 16 let ne pijem, vsaj kadar imam koncerte, ne. Skrbim tudi, da dan pred koncertom ne pridem domov zgodaj zjutraj. Poleg tega se nikoli nisem mrtvo napil. Glasbeno življenje mi vendar dopušča, da se s prijatelji družim med tednom. Tako sta recimo pred nekaj dnevi prišla k meni Tonči in Grašo. "Dajmo, popijmo buteljko vina," no, pa smo šli spat ob štirih zjutraj. (smeh)
Story: Že v zelo mladih letih ste se začeli ukvarjati z glasbo. Kakšni so bili vaši pevski začetki?
Uf, to bi morali povprašati mojega očeta ali mamo. Starši so me že s petimi leti vpisali v glasbeno šolo v Nemčiji, kjer smo živeli 9 let. Kot otrok sem se namreč zanimal za avtomobile in letala, ob tem pa tudi za različne instrumente. Glasba je torej z menoj že od vsega začetka.
Story: Torej ste vedeli, da boste nekoč postali pevec?
No, pevec sem postal čisto slučajno. Po koncu vojne nisem vedel, kaj bi sam s sabo. Prijatelj me je povabil, da naredim žurko v malem lokalu. Po koncu so me prosili, naj to ponovim še naslednji petek in nato še en petek za tem. Kmalu so me začeli vabiti na različne lokacije in tako se je vse skupaj začelo.
Story: Pevsko življenje zahteva veliko odsotnosti med vikendi in malo prostega časa. Kako vam uspe usklajevati družinsko življenje in kariero?
No, nisem svetovni zvezdnik, zato ne hodim na celoletne turneje. Večinoma igram na Hrvaškem, v Sloveniji in Bosni, tako da razdalje niso prav velike. Kamorkoli grem, se lahko že čez šest ali sedem ur vrnem domov. Seveda so tu vikendi, ko sem odsoten od petka do nedelje, vendar sem zato prost med tednom. Takrat se posvetim prijateljem in družini. Seveda pa si vsak izmed nas želi, da bi njegov dan imel več kot le 24 ur. Uspe mi vse, če niste zadovoljni z odgovorom, ga lahko malo spremenim. (smeh)
Story: Povsem zadovoljni. Kakšna pa je reakcija vaše žene na vsa ta dekleta, ki poplesujejo v vaših videospotih?
Ah, s tem se ne obremenjuje. Iskreno povedano, z ženo še nikoli nisva imela pogovora na to temo. Pozna me kot človeka in ve, da mi ustreza družba. Tudi če z ženo sediva na kavi in me dekleta prosijo, naj se slikam z njimi, nima nič proti, tudi če se malo objamemo. Vse v mejah, pravim! Nimam težav z oboževalci, prav tako pa tudi moja žena ne. Sam Bog mi jo je poslal! (smeh)
Story: Kakšno vlogo pa ima vaša žena v družini?
O, veliko, največjo! Rad ji pomagam pri vožnji deklet na balet, jezikovne tečaje ... Vendar je ona zelo hiperaktivna in hitra. Ne pije in ne kadi, ob tem pa zelo zgodaj vstaja. Ob devetih so otroci že v šoli, zajtrk je že pospravljen ... ima zelo veliko energije. Ona ne drži le treh vogalov hiše, temveč štiri. Iskreno!
Story: Vaša ljubezen do soproge Ane se v vseh teh letih ni niti malo ohladila. Kako sta se spoznala pred več kot 12 leti?
No, ko sem vrnil film v videoteko, sem odšel še na kavo, kjer je bila tudi ona. Prosil sem jo za telefonsko številko, vendar sem po nesreči zamenjal zadnje tri številke, zato se mi seveda ni javil nihče. Na srečo sem govoril s prijateljem, ki mi je povedal, da sem se zmotil. Tako sva se našla in se po dveh letih zveze poročila. Kmalu sva dobila tri prekrasne hčerke. Vse je krasno!
Story: Blažen med ženami?
Ja, le jaz in pes sva moškega spola. (smeh) Resnično! Med samimi dekleti se počutim odlično, moje hčerke so prave očkove princeske. Seveda je fino imeti tako sinove kot hčerke, vendar če bi se jutri vnovič rodil, bi želel, da bi se vse razpletlo tako, kot se je. Ne bi mogel reči bolje.
Story: Ste oče devetletne Ive, sedemletne Eme in štiriletne Tie. Kako se počutite v očetovski vlogi?
Čudovito. Si ti že postala mamica? Ne? No, potem boš pa šele videla, kako lepo je biti starš. (smeh)
Story: Verjamem, vendar pa v določenih obdobjih nastopijo tudi težave, tako kot v najstniških letih, ko dekleta pripeljejo domov svoje srednješolske ljubezni.
Želim si, da ne bi imel težav. (smeh) Naj bodo srečne tudi na tem področju. Želim si, da bi s svojim bodočim zetom lahko popil gemišt, vendar je najpomembnejše, da bodo one srečne. Da najdejo fanta, ki bo dober, potem bo dober tudi zame. Tako kot tvoj oče. Njemu je pomembno, da si ti srečna, če pa je všeč še njemu, pa še toliko bolje. Vedeti pa moramo, da srce ne izbira.
Story: V številnih ameriških filmih očetje izbrancem svojih hčera ves čas dihajo za ovratnik.
Jaz? Ah, kje. Imel sem že nekaj deklet, pa še nikoli nisem imel težav z njihovimi starši. (smeh)
Story: Bi vam poleg treh deklet prijalo imeti tudi kakšnega moškega člana?
Morda bom imel še kakšnega otroka. Seveda bi bilo fino, da bi nekdo prenesel družinsko ime, vendar to ni najpomembnejša stvar. Saj veste: Če bi se jutri rodil, bi želel, da bi bilo vse isto. Mislim pa, da je lepo, če imaš sinove in hčere. Pa tudi če bo četrti otrok deklica, bo dobrodošla!
Story: Vidim, da ste s svojim življenjem resnično zadovoljni. Torej v vsem tem času ne bi ničesar spremenili?
Verjetno bi kaj spremenil. Morda bi drugače gledal na ljudi, na svet. Morda ne bi prekadil, kolikor sem skadil, pa tudi spil ne bi toliko, kot sem. Čeprav sem bil pri vseh teh stvareh vedno zmeren. Vsi vemo, da kajenje ni zdravo, vendar sem tudi jaz včasih rad prižgal cigareto. Po dveh kavah in petih cigaretah ali pa nekaj kozarcih alkohola.
Story: Prav zaradi zmernosti ste tudi neke vrste zgled na Hrvaškem.
No, nisem edini s kariero in zakonom. Seveda je bil kompliment, ko so me klicali s hrvaškega Storyja, da bi prišel na vsakoletno zabavo, saj se jim zdi, da sem eden izmed redkih z normalnim življenjem. A nisem edini, vse od Dražena Zečića do Oliverja Dragojevića. Javne osebe smo malo bolj izpostavljene javnosti, vendar imajo tudi arhitekti, gradbeniki, piloti ... normalno družinsko življenje.
Story: Se z družino raje odločite za izlet v hribe ali uživate ob morju?
Eno ali drugo. Pozno sem odkril hribe, šele ko sem bil star 28 let, sem prvič odšel na smučanje. To povezujem z naravo, družbo, smučanjem in mi je lepo. Poleg tega pa imam rad tudi morje. Sicer nisem navdušen ribič, pomembno je, da smo na ladji in se imamo fino. Kopamo se, poslušamo glasbo ... Takrat izklopim telefon.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Primož Predalič
