Štiriindvajsetletna igralka, ki upodablja Mary Austin, Mercuryjevo nekdanjo romanco in najtesnejšo prijateljico vse do njegove smrti, v s strani Akademije nagrajenem filmu Bohemian Rhapsody, nas to pomlad navdušuje s popolno eleganco in lepoto v kombinaciji s talentom, ki ji ga je uspelo pokazati.
Lucy v zadnjem desetletju vztrajno nadgrajuje prepoznavnost - tako z vlogami, ki so se bolj kot ameriškemu prilegale britanskemu trgu, do Rapsodije in že težko pričakovane Netflixove serije, ki se bo premierno predvajala letošnjo jesen. Ni se zavedala, da bo največji pečat do zdaj pustila s privolitvijo v vlogo v filmu o britanski rock legendi. Več let se je vsak dan udeleževala različnih avdicij, kar pa ni obrodilo sadov. Pred snemanjem in branjem scenarija še zdaleč ni bila seznanjena s podrobnostmi iz Mercuryjevega življenja.
“Poznala sem Queene in njihov vpliv na razvoj glasbe takratnega časa, ne pa tudi oseb, ki so bile vpletene. Zlasti ne Freddieja. Pri igri je šlo za res čudovit, intimen vpogled in prvo pravo predstavitev rock legende. Bilo je vznemirjajoče in hkrati zastrašujoče, zlasti zaradi Mary, ki je bila povsem privatna oseba,” pravi Boyntonova. Priznava, da je bila v precepu, kako ujeti zlato sredino pripovedi o razmerju, katerega zgodba je bila tako zasebna, a tako mamljiva in seveda pomembna, da jo razodenejo javnosti, hkrati pa ohranijo meje zasebnosti in se izognejo posegu vanjo.
Rojena januarja leta 1994 Lucy Boynton že od leta 2006, ko je debitantsko nastopila v filmih Beatrix Potter in Miss Potter, stoji v vrsti mladih igralcev. Svetovna publika se je kar ni mogla nagledati še v Sing Streetu leta 2016 (ki je, mimogrede, še en glasbeno orientiran film, ki se dogaja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v njem pa odigra simpatijo moškega v želji po ustanovitvi benda) in filmski adaptaciji knjižne uspešnice Agathe Christie Umor na Orient Expressu. Med njene prve upodobitve se uvršča tudi vloga mlade otroške pisateljice in ilustratorke Beatrix Potter, ki jo je v kritikam naklonjeni romantični drami odigrala ob Renee Zellweger in Ircu Ewanu McGregorju.
“Bil je nedvomno najboljši dan mojega življenja,” se spominja prvega snemalnega dne. Leto pozneje je bila za vlogo nominirana v kategoriji najboljše stranske igralke in bila nagrajena kot najboljša mlada igralka. Sicer pa je bila potomka Grahama Boyntona, enega izmed vodilnih članov britanske založniške hiše Telegraph Media Group, ki ima v lasti priznan britanski dnevnik The Telegraph, in Adriaane Pielou, potopisne pisateljice, prvič opažena že kot najstnica. Stara je bila 12 let, ko jo je opazil iskalec talentov v osnovnošolskem dramskem krožku. Navdušen nad njeno pronicljivostjo v zgodnji mladosti je naposled stopil v stik in jo povabil na avdicijo. Ni skrivnost, da je tisto poletje, ko je upihnila 12. svečko na rojstnodnevni torti, spoznala, da je igranje nekaj, kar želi početi do konca življenja.
“Čudno pa je bilo, predvsem zaradi vseh projektov, ki sem jih izpeljala kot že zelo mlado dekle, da sem bila na snemanjih vedno najmlajša oziroma edini otrok. Med odraščanjem sem večino časa preživela z več kot 20 let starejšimi ljudmi.” Dramo Moja punca (v njej je zaigral zvezdnik franšize Sam doma, Macaulay Culkin) si je, kot pravi, ogledala vsak dan. In to štirikrat.
“S pomočjo prizora pogreba v filmu sem se naučila jokati na ukaz,” se spominja. Talentirana, kot igralka Boyntonova je, lahko od nje v prihodnosti pričakujemo še nešteto kakovostnih projektov. Delček zahvale gre gotovo družini, ki jo je usmerila na kreativne tirnice. Pisanje je zapisano v njenem DNK-ju. “Oba starša sta rojena pisca, zato je ta delček kreativnosti od nekdaj prisoten in v njem neizmerno uživam,” je pojasnila v enem izmed intervjujev. V prihodnosti želi na police postaviti svojo novelo, bo pa morala dobro pretehtati, kako bi zastavljen projekt umestila v že tako prenatrpan delovnik, priznava.
“Je pa res, da mi je všeč biti zasedena in se poglobiti v delo, ki ga opravljam. Tako vem, da dajem od sebe vse, kar morem.” Mika jo tudi položaj izza snemalnega objektiva ... nekoč, ko bo na svoj že s kakovostnimi izkušnjami poln kupček postavila še kakšno iz industrije. “Želim si režirati,” pove. “Vendar pred tem želim zgraditi še nekaj temeljev na znanju in razumevanju tako filmskega procesa kot filmske zgodovine.” Rosno mlada igralka je zaradi narave svojega dela tudi svetovna popotnica, vendar britanska prestolnica ostaja tista, ki ji pomeni domače zavetje. Ne pretehta niti nikoli speče Veliko jabolko.
“Počutim se izjemno srečna, da lahko potujem, kamorkoli me že zapelje delo. Obožujem čas, ki ga preživim tako v New Yorku kot v Los Angelesu, vendar je glavni razlog, zakaj sem tako naklonjena nenehni selitvi, vedenje, da sem doma dobrodošla, kadarkoli si želim.” Zaradi službenih potovanj staršev je v njej velika želja po nenehnih spremembah in potovanjih. Spominja se družinskih počitnic, ki so jih pravzaprav preživljali na službenih poteh: “S sestro nama je čas hitro mineval na različnih delavnicah in aktivnostih, medtem ko sta najina starša intervjuvala ljudi.” In tako Boyntonova pravi, da je neizmerno vznemirljiv občutek ne vedeti, kaj prinaša in kam jo bo odnesel jutrišnji dan.
Besedilo: Neja Drozg // Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec
