Iskren zanos ali cenena spozaba? Navijanje, solze, objemanje, poljubi. Svojega in nasprotnega moštva, sodnikov, državnikov in pokala. Hrvaška predsednica je na finalni tekmi nedavnega svetovnega nogometnega prvenstva v Moskvi požela ogromno pozornosti in obnorela družbena omrežja. Za nekatere je s svojim nastopom postala 'najbolj kul' predsednica, za druge pa sramota Hrvaške.
Spontanost, prisrčnost, toplina, vzdržljivost in iskren zanos. Tako so tesno objemanje, trepljanje, nagibanje, jok, strastno navijanje, poljubljanje vseh in vsakogar ter stalen smeh do kosti premočene hrvaške predsednice, ki so ji neotesani ruski organizatorji prepozno zagotovili dežnik, opisovali komentatorji družbenih omrežij, ki jih je Kolinda Grabar Kitarović navdušila s svojim obnašanjem. Spet drugi pa so bili njenemu ravnanju izrazito nenaklonjeni. Najprej so jo kritizirali zaradi oprave – belih hlač, rdečih čevljev in kockaste majice – v nadaljevanju pa predvsem zaradi vedenja, ki da je bilo ceneno, neomikano in nedostojno funkcije predsednice republike. Na družbenih omrežjih so se, verjetno še pod svežim vtisom nenavadnega pozibavanja predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja na vrhu zveze Nato, nekateri spraševali, ali ima tudi »Kolinda težave z išiasom«?
»Najbolj kul predsednica«
Grabar Kitarovićeva je finalni nogometni spektakel spremljala v družbi francoskega in ruskega predsednika Emanuela Macrona in Vladimirja Putina, po nogometnem pa se je začel še spektakel čustev, v katerem je bila hrvaška predsednica nesporna vodja. Sproščena, spontana in vidno čustvena je v televizijskem prenosu podelitve svetovnega pokala požela vso pozornost. Prvič, ker je bila v celi četi mož edina ženska – atraktivna, čustvena in do kosti premočena ženska – drugič pa, ker je bila sproščena, odprta, živahna in energična, česar pri državnikih nismo vajeni. Čeprav je treba priznati, da tudi francoski predsednik ni skoparil z objemi svetovnih prvakov v nogometu 2018. Vendar je Kolinda Grabar Kitarović še bolj strastno sprejela svoje moštvo in z enako vnemo tudi francosko, pa trenerje, sodnike in sodržavnike. Na koncu celo pokal, ki je romal v roke francoskih prvakov. Obe moštvi je obiskala in nagovorila tudi v slačilnicah. Medtem ko se Macronovo obnašanje ni zdelo nikomur nenavadno, pa so mnenja o Grabar Kitarovićevi deljena. Nekaterim je postala skrajno simpatična, saj je s svojim nastopom navdušila uporabnike družbenih omrežij. Ti so jo označili za 'najbolj kul' predsednico in se spraševali, kako je mogoče, da je ta pogumna ženska zadnja dobila dežnik, in celo, kako lahko postanejo hrvaški državljani, saj jo želijo za svojo predsednico.
Nadzor čustev
Spet druge pa je hrvaška predsednica osupnila v negativnem smislu. Med tovrstnimi komentarji smo lahko prebrali tudi, da je povsem izgubila kompas, da je bila pijana, da se je vedla sramotno, da je bila neprimerno oblečena, da je poljubljala vse in vsakogar, in podobno. Tudi pisateljica Azra Širovnik meni, da se je Kolinda Grabar Kitarović spozabila: »Načelno mislim, da mora imeti predsednik države dostojanstvo državnika, saj če ne more imeti nadzora nad lastnimi emocijami, kako naj ga ima v političnih odločitvah? Gospa Kolinda je bila tudi meni sprva simpatična, ko je delila objeme hrvaškim igralcem. Ko pa se je začela obešati še francoskim, me je neprijetno presenetila. Ko je vmes objemala še francoskega predsednika, nisem mogla verjeti, kako se spozablja. Vrhunec neokusnosti pa je bilo njeno strastno poljubljanje pokala tuje ekipe.«
Državnica ali navijačica?
Karkoli si o nastopu hrvaške predsednice na svetovnem nogometnem prvenstvu mislimo, je svoji državi in poraženemu moštvu zagotovila izdatno mero pozornosti in promocije, saj je v odzivih na družbenih omrežjih prekosila celo najboljšega igralca prvenstva Luko Modrića. A ravno to je osrednja težava, ali kot ocenjuje strokovnjak za komunikacijo in osebnostni razvoj Edvard Kadić: »Govorica telesa hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović je na zaključni dan svetovnega prvenstva v nogometu kazala predvsem pomanjkanje nadzora nad čustvi in pretiravanje pri njihovem razkazovanju. Slednje je bilo še posebej očitno na zaključni prireditvi, ob podelitvi pokala in medalj. Šlo je namreč za svečano podelitev, ko ljudje od predsednice pričakujejo državniško, ne pa navijaške drže. Od visokih politikov se na takšnih prireditvah pričakuje izražanje dostojanstva in usmerjanje pozornosti tja, kamor mora iti, torej k francoski in hrvaški reprezentanci v tem primeru. Njeno pretiravanje ji je tokrat prej škodilo kot koristilo. Izpostavila se je namreč kot oseba, ki je pritegnila pozornost nase, namesto da bi jo usmerila k športnim herojem nogometnega prvenstva.«
Od mesarjeve hčere do predsednice države
Predsednica Republike Hrvaške je postala na začetku leta 2015, še prej je službovala kot pomočnica glavnega tajnika zveze Nato za javno diplomacijo in kot hrvaška veleposlanica v ZDA. Diplomatka in predsednica je sicer dekle z vasi in mesarjeva hči, ki je odraščala v hrvaški Istri, kjer je imela njena družina tudi ranč z 22-glavo čredo govedi. A ljudje, ki so jo spremljali v otroštvu, vedo povedati, da je vedno obetala, saj je bila ambiciozna, bistra in predvsem nadpovprečno marljiva deklica. Imela je vizijo in jo korakoma tudi udejanjala. V tretjem letniku reške gimnazije si je sama uredila vse potrebno za program študentske izmenjave v ZDA, si sama našla gostiteljsko družino, uredila vizum, pridobila štipendijo in leta 1983 odpotovala na srednjo šolo v Los Alamos. O spominih na tisti čas je Kolinda Grabar Kitarović za časnik Jutrnji list povedala: »Te priložnosti nisem želela izpustiti, skrbelo me je, kako me bo gostiteljska družina sprejela. Mislila sem, da bodo imeli kot republikanci predsodke do dekleta iz Jugoslavije. Toda sprejeli so me kot svojo.« S svojimi gostitelji neguje stike še danes in zaradi nje je ta družina obiskala tudi Hrvaško. Po vrnitvi iz ZDA se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Zagrebu in leta 1993 diplomirala iz angleškega in španskega jezika ter književnosti. Istega leta je postala tudi članica Hrvatske demokratske zajednice – HDZ. Že med študijem je prek študentskega dela in prevajanja knjig spoznala tedanjega ministra za znanost in tehnologijo Anteja Ćovića, ki ji je odprl vrata svojega ministrstva. Njena politična pot, ob znanju, sposobnostih, ambicijah in delavnosti, ki ji jih ne oporekajo niti najostrejši politični nasprotniki, je bila v nadaljevanju nekako logična.
Politični poraz – odskočna deska
Med študijem je spoznala svojega bodočega soproga Jakova Kitarovića, danes profesorja na reški Pomorski fakulteti, s katerim imata hčerko Katarino in sina Luko. O svojem soprogu je nekoč dejala: »Svojo kariero je podredil moji in za najina otroka skrbel dneve in noči.« Grabarjeva pa je kariero nadaljevala na ministrstvu za zunanje zadeve, saj poleg angleščine in španščine govori tudi portugalsko. Tam je spoznala kontroverznega hrvaškega politika Iva Sanaderja, ki je bil ob prelomu tisočletja kar dvakrat hrvaški predsednik vlade, a je svoj drugi mandat predčasno zaključil zaradi razprtij v HDZ in predvsem vpletenosti v vrsto korupcijskih škandalov, zaradi katerih je prestajal večletno zaporno kazen. Toda spor in razhod z nekdanjim političnim botrom, do katerega naj bi zaradi neznanega vzroka prišlo leta 2006, ki je za Grabar Kitarovićevo pomenil »najtežji politični trenutek v življenju«, je bil v resnici najpomembnejša odskočna deska v njeni politični karieri. Seveda pa takrat ni mogla slutiti, da ji bo prav spor s Sanaderjem omogočil, da se bo po letih diplomatskega službovanja v tujini v domovino vrnila čistega obraza in je javnost ne bo povezovala s Sanaderjevo kriminalno zapuščino ter da bo lahko leta 2014 kandidirala in zmagala na predsedniških volitvah in postala prva predsednica Republike Hrvaške.
Ko Ksenija postane Kolinda
Kolindi je mati sprva namenila ime Ksenija. A družinska anekdota Grabarjevih pripoveduje, da se je Kolindin oče popolnoma navdušil nad leta 1968 popularno najstniško pop pevko Zdenko Vučković in njenim singlom Colinda. Tako naj bi svoji ženi med bivanjem v porodnišnici pod oknom prepeval svojo najljubšo pesem in jo s tem prepričal, da je njuna deklica namesto Ksenija postala Kolinda. In ker naj bi ime določalo osebnost, se zdi, da je Colinda iz pesmi Zdenke Vučković na nek način povezana tudi z aktualno hrvaško predsednico. Vsaj v nedavni vlogi, v kateri smo Kolindo Grabar Kitarović lahko spoznali v Moskvi. Prisluhnite singlu Colinda in preverite sami.
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del