O Lepi Breni je bilo prelitega že mnogo črnila ter napisanih še več takšnih in drugačnih zgodb. Ene so bile pravljične, spet druge zelo tragične – predvsem mislimo na tisto, ko so ji natanko pred 17 leti ugrabili sina Stefana.
Čeprav ta ugrabitev še vedno ni razjasnjena, Fahreta Jahić Živojinović (takšno je njeno uradno ime) danes živi mirno življenje, saj ji trdno ob strani stojijo mož (nekdanji jugoslovanski teniški as) Slobodan Živojinović ter oba sinova, Viktor in Stefan. In ravno slednji želi, kot kaže, okusiti čar sveta slavnih in zabavnih.
Na glasbeni sceni ste prisotni že skoraj 40 let. Še vedno ste popularni kot takrat, ko ste prepevali s Slatkim grehom. V čem je skrivnost, da ste se tako dolgo obdržali na vseh odrih v tej naši regiji?
Res ne vem, v čem je skrivnost vse te evforije. Občinstvu vedno ponudim dobro in pozitivno energijo. Morda je ravno to tisto pravo, kar jih privlači, saj za obiskovalce in oboževalce vedno pripravimo dober šov, kjer ne manjka čustev, veselja in smeha. Pesmi, ki smo jih recimo pripravljali zdaj, sem izbirala skoraj leto dni, saj je pri avtorjih in vseh, ki ustvarjajo glasbo in besedila, nastala ena velika kriza. Morda je za to kriva klima v tej naši regiji, saj se vedno nekaj dogaja. Ljudje so pod stresom, številni še vedno niso preboleli niti krize iz poznih osemdesetih let, kaj šele nove neprijetne situacije, ki so zatem prišle – od vojne, kapitalizma in še bi lahko naštevala. Eni so se pri tem odlično znašli in obogateli, preprosti ljudje, ki nimajo ravno veliko denarja in ki se po navadi udeležijo mojih koncertov, pa vsaj za trenutek z mojo glasbo pozabijo na težave, ki jih imajo v svojem življenju. V ta namen smo, ne ravno lahko, naredili eno prav posebno pesem, za katero želim, da bo imela nekakšno sporočilo vsem ljudem, ki jih imam jaz rada in ki me imajo radi vsa ta dolga leta. To je pesem Zar je važno, da l' se peva ili pjeva – in to je tudi nekakšno moj motiv, saj nas vedno želijo razdvojiti, bodisi z vojnami, mejami, politiko, vero, nacionalizem in še kaj bi se našlo.
Omenili ste koncerte, za katere vemo, da je potrebna psihična in fizična pripravljenost? Kako se danes pripravljate na nastope, s čim si napolnite baterije?
Če sem iskrena, skrbim za kondicijo tako, da pazim kaj jem ter da sem pri hrani zmerna. Rada pa spijem kakšen kozarček res dobrega vina – to me neizmerno sprošča in pomirja. Zaradi zdravstvenih težav v preteklosti redno jemljem zdravila, tako da skrbno vodim svoje račune. Veste, ko je človek starejši, vse bolj potrebuje sprehode, da se telo, duša in živci umirijo.
Ob tem ne moremo mimo vašega mladostnega videza. Uporabljate kakšne čudežne kreme ali je pač način življenja tisti, ki vas pomlajuje?
Morda boste presenečeni nad odgovorom, ampak jaz vam povem, da je za vse skupaj potrebne le dovolj rekreacije, tu pa sta še notranji duh in karizma. Kakor se počutite v telesu, to kažete tudi navzven, tako da na primer nobena krema ne more prekriti žalostnega obraza ali pogleda.
Obstaja še kakšna glasbena zgodba, ki bi si jo nekega dne želeli predstaviti?
Imam polno želja, saj sem komaj začela glasbeno kariero. Vsako leto se moja glasbena zgodba prav lepo zaključi in tudi letos bo tako, saj smo pripravili dokumentarni film, ki govori o enem izmed mojih fantastičnih obdobij od leta 1982 do 1991, in sicer, ko sem prepevala s Slatkim grehom. A to še ni vse, saj smo pripravili tudi nov album, ki je prilagojen času in trgu, v katerem ustvarjam. Skratka gre za res prijetne glasbene zgodbe, ki jih moji oboževalci že nestrpno pričakujejo.
Ko že govoriva o glasbi, se mi zdi, da bo šel vaš starejši, 25-letni sin Stefan po vaših stopinjah, pa čeprav se je pred študijem zdelo drugače?
Stefan je v dobrih treh letih in pol končal študij poslovnega menedžmenta v Miamiju. Ko se je vrnil v Beograd, smo mislili, da bo, razumljivo, ustvarjal na tem področju. A on je izrazil željo, da bi se ukvarjal s šovbiznisom, nato je začel igrati klavir in prepevati. Lahko vam zaupam, da je že posnel dve pesmi Sretan mi rođendan in Dva ludaka, javnosti pa se je prvič predstavil pred dobrim tednom, ko je nastopil z menoj na koncertu na Dunaju. To je bil zame precej čustven nastop, že zaradi tega, ker ga je občinstvo odlično sprejelo. Iskreno upam, da bo izrazil željo, da z menoj še nastopa, saj mi to veliko pomeni. Veste, občinstvo ga ima res rado, sploh ker ima nekaj v sebi – ima tisto, kar privlači na odru. Sem zelo srečna glede njega!
Kaj pa mlajši, 19-letni sin Viktor? Kakor vem, se bo kmalu osamosvojil, a bo še vedno zelo blizu vas, saj boste začeli graditi hišo poleg svoje vile ...
Viktor se bolj nagiba k poslovnim vodam, tako kot moj mož Slobodan Živojinović. Veste, onadva razmišljata tako, da je v svetu vse posel, tudi šovbiznis. Kot kaže, smo vsi skupaj združili prijetno s koristnim, tako da se morda tudi zaradi tega tako dobro razumemo. Sicer pa Viktor ne prepeva, je pa res, da naju s Stefanom spremlja na koncertih, ko ima seveda čas.
In ko imate prosto, radi obiščete tudi Ljubljano, drži?
Da, res je! Ljubljana je vsako leto lepša. Imate res zelo urejen center, in ko je lepo sončno vreme, se z veseljem sprehodim, poleg tega pa pri vas še raje nakupujem oziroma se odpravim v kakšno dobro restavracijo. Veste, jaz sem še vedno tista 'Jugoslovenka', ki ima rada vsa mesta nekdanje skupne države. In Ljubljana je tukaj zelo napredovala, saj se lahko enakovredno kosa s preostalimi prestolnicami po svetu. Preprosto jo obožujem!
In za konec ne moreva mimo vprašanja o najdaljši noči v letu, ki bo verjetno znova delovna?
Veste, jaz sem prosta le takrat, ko sem bolna, sicer sem vedno delavna in v pogonu. Tako bo tudi za silvestrovo, ko bomo začeli enoletno turnejo, ki smo jo sicer že začeli v Londonu, jo nadaljevali na Dunaju, sledita pa še Švedska, Nemčija in seveda se ustavimo tudi tukaj pri vas. Do zdaj sem na najdaljšo noč nastopala tudi na prostem, kjer je bilo vedno hladno, minus deset stopinj Celzija ali več. Danes je to le za najbolj pogumne osebe, sicer si lahko kaj hitro prislužiš proste dni v postelji.
Besedilo: Alesh Maatko // foto: Goran Antley, Primož Predalič
