Princ Andrew ni edini: Kdo je 'stric Dickie', katerega dosje so skrili pod strogo zaupno?

Louis Francis Albert Victor Nicholas Mountbatten se je rodil v Windsoru 25. junija 1900. Bil je prapravnuk kraljice Viktorije in bratranec kraljice Elizabete II. Po materini strani je bil tudi stric njenega moža, princa Filipa, ter prastric sedanjega kralja Karla III. Številni so poročali, da je bil Karel v svojih najstniških letih in zgodnjih dvajsetih zelo blizu 'stricu Dickieju'.

Sijajna kariera

Lord Mountbatten se je pridružil Kraljevi mornarici leta 1916. Leta 1934 je prvič prevzel poveljstvo nad rušilcem. Bil je britanski vojaški poveljnik med drugo svetovno vojno. Po vojni je bil imenovan za podkralja Indije, nato pa je postal generalni guverner Indije do junija 1948.

Leta 1953 se je Mountbatten vrnil v Kraljevo mornarico in postal poveljnik novega sredozemskega poveljstva zveze NATO. Leta 1954 je postal prvi lord morja – položaj, ki ga je več kot 40 let prej zasedal že njegov oče. Leta 1959 je postal načelnik generalštaba obrambnih sil, nato pa se je leta 1965 upokojil iz mornarice.

"Bil pa je tudi pedofil"

"In še nekaj. Bil je pedofil, ki je posiljeval dečke," takoj po uvodni predstavitvi tega, kar se zdi sijajna kariera enega od članov razširjene britanske kraljeve družine povsem jasno zapišejo na britanskem portalu Labour Outlook. 

Ta zadnji podatek je opisan in podrobno razložen v knjigi Kincora: Britain’s Shame (Kincora: britanska sramota) nekdanjega novinarja BBC Chrisa Moora, ki jo je na Irskem izdala založba Merrion Press.

Razkritje v zvezi z Mountbattenom je eno izmed mnogih v knjigi. Njeno osrednje jedro je zgodba o domu za dečke v Belfastu, Kincora, ki je bil odprt leta 1958 in je postal središče spolnih zlorab otrok, ki so jih dve desetletji izvajali trije moški, ki so dom vodili.

Eden od teh je bil William McGrath, ki je bil tudi vodilni organizator in ideolog unionizma/lojalizma ter član Oranžnega reda. Kot pokaže Moore, je bil McGrath – 'zver iz Kincore', kot so ga poznali – tudi plačani agent MI5.

Kincoro so spremljale grde govorice skozi večino šestdesetih in sedemdesetih let, in mnogi ljudje v Belfastu so jih takrat slišali, vključno z avtorjem. Problem je bil ločiti dejstva od izmišljotin, namigov od resničnosti. To je naposled uspelo Chrisu Mooru.

Dečke zlorabljali predstavniki elit

Avtor je dokazal, da so osebje doma Kincora dečke in mlade moške, ki so bili tja nameščeni, podvrgli raznovrstnim spolnim, fizičnim in psihičnim grozotam; in da so dom uporabljali tudi mnogi drugi, zlasti iz britanskih in severnoirskih elit, ki so ga obiskovali, da bi posiljevali dečke.

Vloga MI5 ni bila zgolj obrobna podzgodba. Bila je ključna za obstoj doma in za to, kar se je tam dogajalo. Kadar je kdo začel postavljati preveč vprašanj o Kincori, so bili MI5 in drugi, ki so delovali s polnim vedenjem britanske vlade, opozorjeni, naj se umaknejo. Medtem je MI5 sodeloval z McGrathom pri usmerjanju unionističnih/lojalističnih paravojaških skupin in v zameno prikrival spolne zlorabe otrok.

'Stric Dickie' je bil eden od mnogih

Lord Mountbatten je bil eden izmed tistih, ki so obiskovali Kincoro, dečke iz doma pa so mu vozili tudi na njegovo posestvo na drugi strani irske meje. Razkrito je bilo najmanj pet žrtev iz deškega doma, ki jih je zlorabil 'stric Dickie', kot se je rad predstavljal.

Chris Moore je izsledil in intervjuval tri od teh. Eden, Arthur Smith, je bil star enajst let, ko je bil posiljen. On in drugi zlorabljeni fantje so Mountbattena prepoznali, ko se je njegov obraz pojavil v vseh časopisih po tem, ko ga je IRA razstrelila na čolnu na jezeru blizu njegovega posestva v južni Irski.

Avtor v knjigi trdi, da prav ta povezava pojasnjuje, zakaj je vlada – predvsem prek MI5 – prikrivala dogajanje v Kincori, kolikor je le mogla, čeprav je k temu prispevalo tudi sodelovanje med MI5 in unionisti.

Prišlo je do sojenja in obsodb McGratha, drugih dveh članov osebja in še nekaj drugih, izvedene pa so bile tudi neke preiskave, a so bile te omejene – pogosto namerno, po nalogu britanske vlade. Chris Moore pokaže, da je svojo vlogo pri tem igrala tudi Margaret Thatcher.

Umazane skrivnosti pokvarjene elite

Narava Moorove preiskave pomeni, da knjiga pogosto uporablja anonimne vire in nedokumentirane podatke. Toda bistvena resničnost avtorjevega poročila je jasna. In obstaja eno neizpodbitno dejstvo, ki potrjuje njegovo zgodbo: vlada je razglasila, da so njene datoteke o Kincori tako strogo zaupne, da ne bodo v celoti razkrite do leta 2085. "Če nimajo ničesar za skriti, kaj potem skrivajo?" so jasni pri Labour Outlook.

Seveda bi si to vprašanje lahko zastavili tudi glede mnogih drugih stvari, ki se nanašajo na britansko državo v Severni Irski v času spopadov. V tem smislu zgodba o Kincori, Mountbattenu, MI5 in sodelovanju z lojalisti ne šokira toliko, kot bi morala: danes so takšna razkritja skoraj nekaj vsakdanjega. Kljub temu pa je knjiga pomembno pričevanje o britanski eliti na Irskem in Mountbatten je ob tem ustrezna poosebitev taiste elite.

Vir: Labour Outlook

Preberite si tudi: Margaret Thatcher naj bi imela dve zunajzakonski aferi

Novo na Metroplay: Urban Lutman  iz skupine Batista Cadillac: "Najlepše je, če lahko nekomu pomagaš v težkih trenutkih"