Pogosto se sprašujemo, zakaj nas zgodbe o propadlih otroških zvezdah tako močno prizadenejo. Mediji so prežvečili že na stotine takšnih in drugačnih dogodkov. Običajno so droge tiste, ki strežejo po nadaljnji uspešni karieri – kot pri Macaulayu Culkinu, obrazu legendarne filmske franšize Sam doma.
Vsako leto nam s to klišejsko komedijo okoli božiča postrežejo televizijski programi, da se ga spomnimo takšnega, kot je nekoč bil. Nedolžnega otroka, ki ga je pozneje ukleščila slava: "Danes sem končno drugačen človek," pravi Culkin.
Ljubitelj stila, ki ga snubijo alternativne rokovske sfere iz osemdesetih, z dolgimi lasmi, spetimi v figo ali čop. Rad si nadene suknjiče z našitki. Nič kaj podobno akterjem igralske smetane, je samokritičen. Morda prav zato težko razume dejstvo, da se ga novinarji in paparaci še kar ne naveličajo. "Grem po 'napačni' ulici, poberem nekaj s tal, in nenadoma se okoli mene zbere ducat paparacev ali celo dva. Še raje mi sledijo, če jim obrnem hrbet. Sem res vreden tega?" se sprašuje brez dlake na jeziku.
S tem je odraščal. In tako se je naučil živeti. "Vedno nadzirati ozračje," se pošali in se dotakne zmenkov, saj lahko okoliščine postanejo sila neprijetne za nasproten spol: "Ampak o tem sem nehal razmišljati. Bi se mi zmešalo. Zato razmišljam v tretji osebi. Macaulay je vaš, moj pravi jaz je Mac." In morda prav zato danes ne daje resnih, obsežnih intervjujev.
Pravzaprav je blišču obrnil hrbet že pred mnogo leti. Desetletje se je skrival pred njegovimi očmi, na kožo mu je postalo pisano bivanje v idilični Franciji, kjer ga ljudje pustijo pri miru. Ironija je, da bi ravno sem moral pripotovati že v filmu Sam doma, če ga družina McCallister ne bi pustila doma. Skratka, Culkinovo zasebno življenje se je do njegovega 12. leta že popolnoma razcvetelo. S filmi Stric Buck, prvim in drugim (malce manj uspešnim) delom Sam doma in kritikom ljubim Moja punca se je povzpel na seznam enega najbolj uspešnih otroških igralcev vseh časov. Omembe vredna so tudi dejstva, da je že pri rosnih štirih stal na gledališkem odru in žel aplavze broadwajskega občinstva, se v prestižni baletni šoli uril v plesnih veščinah in se pojavljal v televizijskih oglasih.
Rojen avgusta 1980 v New Yorku je fant svetlih las in blede polti že ob prvem namigu slave postal figura pod menedžersko roko svojega očeta Kita Culkina.
Kontroverzno vodenje mladostnikovih financ in siljenje v podpis čim več igralskih pogodb sta pricurljali v javnost in dvignili veliko prahu, starši so se, lačni sinovega bajnega zaslužka, celo sporekli in podali v boj za njegovo prihodnost - približno 30 milijonov dolarjev. Mama je nazadnje le dobila bitko na sodišču in za piko na i vložila ločitvene papirje.
Pod bremenom malomarnih dejanj v družini se je, kot omenjeno, zatekel k prepovedanim substancam in napovedal konec igralske kariere. Z odločitvijo je predvsem hotel nagajati očetu in mu vrniti milo za drago - tudi to, da je pred leti celotno družino s sedmimi otroki iz enosobnega stanovanja na Culkinov račun preselil v premožnejši del New Yorka. Od takrat menda nista spregovorila niti besedice več.
Nato se je pri 17 letih poročil - in ločil dve leti za tem. Zaradi otroške ljubezni Rachel Miner se je izpisal iz šole in šele čez nekaj let javnosti vnovič pokazal svojo izbranko Milo Kunis. Kar devet let trajajoča romanca je postregla z vzponi in padci - mednjo so ga možje v modrem v Oklahomi priprli zaradi večje količine marihuane in zdravil, za katera ni imel predpisanega recepta. Roki pravice ni ubežal - vsak prekršek ga je stal eno leto pogojne kazni in petstotaka ameriškega zelenca.
Še pred tem obdobjem so se mu poti prekrižale s kraljem popa, Michaelom Jacksonom. Prvo srečanje sega v zgodnja devetdeseta, ko je preživljal čas na ranču Neverland, božanskem kalifornijskem posestvu, kjer se je že v preteklosti zbirala smetana.
Član skupine The Beatles, Paul McCartney, je tam, na primer, posnel videospot za pesem Say Say Say v duetu z Michaelom Jacksonom. A poznejša druženja, ki so sovpadala z divjimi ponočevanji, sta na vse pretege želela skriti pred očmi javnosti. Ne za dolgo. Culkin je bil kot obrambna priča poklican na postopek sojenja pevčeve zlorabe otroka, kar je igralec sam označil za nekaj povsem nezaslišanega. Splet okoliščin je na dan prinesel tudi informacije, da naj bi s pevcem v Neverlandu spala v isti sobi, a naj se med njima ne bi zgodilo nič seksualnega. Da osem let po žalostni smrti pevca na dan ne bi prišlo kaj, kar bi morebiti zamajalo njegovo javno podobo, Macaulayu predstavniki za javnost še zdaj ne dovolijo govoriti o njuni navezi.
Kakorkoli že, danes je boter Jacksonovima dvema starejšima otrokoma - Princu Michaelu in Paris Katherine. Po letih igralskega premora se je na sceno vrnil z igro Madame Melville, uprizorjeno v Londonu leta 2003, knjižni molji pa so se tri leta zatem razveselili napol avtobiografskega čtiva Junior, novele, ki razkriva podrobnosti iz zaodrja, tudi glede težavnega očetovskega odnosa. Poraja se vprašanje, zakaj vedno znova pada v težave, čeprav se trudi, da ne bi. "Očitno me to trenutno dela srečnega. Skrbim, da je moj duh zdrav," pojasni. Ni veren, še pove, čeprav je odraščal z načeli katoliške vere: "Potemtakem nosim veliko krivde." Bo že držalo.
Nikakor se ni mogel otresti odvisnosti, sla po prepovedanih substancah je po razhodu z Milo spet priplavala na plan. Tokrat v obliki želje po heroinu in zapravljanja več sto dolarjev na dan za nekaj škatlic predpisanih zdravil.
Danes je Macaulay videti bolje kot kdaj prej. Našel je svoj notranji mir, postal bolj zabaven, a še vedno s pravšnjo mero distance do sočloveka. Na dan sta prišli njegova umetniška žilica ter smisel za pisanje in ukvarjanje z vizualno umetnostjo. Sanje izpolnjuje z malce skrivnostnim bendom Pizza Underground. Izdali naj bi svoj album, vinilno ploščo, s katere odmevajo melodije otroškega zbora in simfoničnega orkestra. Po ulicah se sprehaja ob štirih zjutraj, da ga ljudje ne prepoznajo, zato zjutraj rad spi dlje, vstaja pa pozno.
Njegov krog družbe je zabavljaškega in odprtega tipa, to, kar mu je v adolescenci vzela slava. Ne nazadnje njegov epilog le ni tako slab, ne glede na turbulentno preteklost: "Dogodki so dopustili, da sem postal to, kar sem danes. Rad se imam in ne bi se spremenil za nič na svetu. Ni se mi treba obremenjevati, ali si bom lahko privoščil večerjo. Ja, Macaulay, zabavno je s teboj."
Neja Drozg
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
