Vse od prefinjeno odigranega glavnega protagonista Le Chiffra v Bondovem filmu Casino Royale je Mads Mikkelsen eden od najbolj iskanih igralcev za upodabljanje zlobnežev. "Enkrat igraš slabiča, vedno igraš slabiča. Na njih se vedno trudim najti nekaj, kar mi je všeč," pravi osrednji lik naše zgodbe.
Vsaj tako je videti čez lužo. Evropejci ga na drugi strani raje vidijo v vlogah dobrotnikov. "Težko je reči natančno," pravi Mads. "Priljubljeno je najemati britanske igralce za vloge zlobnežev, ampak - po nekem čudnem naključju - producenti včasih hrepenijo po še bolj čudaškem naglasu. Skandinavskem. Skandinavci smo trenutno priljubljeni zlobneži." To mu je, če ste ga videli v katerem od njegovih filmov, pisano na kožo.
Če bi sam lahko izbiral, se ne bi nikoli otresel vlog negativcev. Srečen je za priložnosti, kot je biti del agentske sage ali Hanibala. No, kakorkoli že, če se vrnemo na Dansko, to čudovito domovino talentiranega 51-letnika, stvari stojijo malce drugače. Saj ne, da tam ne poznajo njegovih hollywoodskih podvigov, a si ga raje ogledajo v 'lokalnih' filmih. Predvsem zato, ker je že nadvse vljuden in prijazen in topel človek. In čeprav je morda videti, kot da sta oder in televizija njegova že od malih nog, ni bilo vedno tako, saj je igrati začel šele po 30. letu. Pred tem je bil desetletje profesionalni telovadec in plesalec. "Ni mi povsem jasno, kako sem postal plesalec. Kar zgodilo se je. Kot telovadca so me povabili na neki dogodek, češ naj naredim kakšen vratolomen obrat. Naučil sem se nekaj trikov in nenadoma smo zavzeli šov.
Profesionalni plesalci so me zaradi tega morda zasovražili, bil sem jim trn v peti. No, nato me je koreografinja vprašala, ali bi se rad naučil še česa - v njenih očeh sem bil pač izredno talentiran ..." se spominja igralec. V tistem obdobju se mu ni sicer dogajalo nič posebnega, pojasni, zato je ponudbo sprejel z odprtimi rokami. Na vrhuncu plesno-akrobatske kariere je bil tako močan in izklesan, da bi, po njegovih besedah, lahko opravil tudi s 30 kilogramov težjim nasprotnikom. Zato še danes gimnastiko priporoča vsem moškim. Ples mu je sicer bil neki okvir, v katerem bi moral živeti, in ljubil ga je. "Bilo je zabavno, fizično delo. Bolj kot v estetski del sem bil zaljubljen v dramatičnost plesa. Zato sem tudi zašel v dramo." Tako so mu kmalu po tem, ko je zaplaval v plesne vode, zadišali odri.
Odločil se je vpisati v dramsko šolo in pustiti trenutni študij - baletno akademijo v Göteborgu, in sicer po zaslugi režiserja filma Drive (Ryan Gosling v glavni vlogi) Nicolasa Windinga Refna. V neki svoji kriminalki namreč ni želel igralcev, ampak realne, pristne ljudi z realnimi dialogi in veliko improvizacije. Kakorkoli nenavadno se že sliši, Refn ni maral igranja. Pa vendar se je na Madsovo srečo odločil pokukati na dramske šole. "Imel sem močno izoblikovan ulični jezik, kar mi je pri študiju povzročalo veliko težav. Vseeno so si me želeli ogledati in bili so navdušeni.
Moja igra je bila popolna improvizacija," pripoveduje. Leta 1996 je debitiral na tem področju, in sicer v filmu Pusher, v katerem upodablja preprodajalca mamil. Film še danes umeščamo med vrhunska filmska dela, že ob premieri pa je osvojil srca ljudi po vsem svetu. To mu je dalo zagon, da se preizkusi v novi stroki. Mads Mikkelsen je namreč eden od tistih igralcev, ki jih je do slave - med drugim - pripeljala močna podpora oboževalcev. Danes je eden od najbolje plačanih igralcev, med najvidnejšimi vlogami pa sta tista v filmu Kralj Artur in fantastični ter kultni seriji Hanibal, ki so jo nehali snemati, a si je ne želi nazaj: "Ko delaš pri določenem projektu tri leta, si ne želiš priti nazaj. Vendar moram priznati, da se na snemanju nisem nikoli dolgočasil.
Težko je opisati, kako uigrani smo bili." Film Doctor Strange pa je eden najzahtevnejših, kar jih je kdaj posnel. "Je nekaj, česar bi se lotil pri dvajsetih. Na srečo sem se ga šele pri petdesetih. Oboževal sem vsako sekundo snemanja, kljub nekaj nezgodam. Ampak to je del igre," pravi. Ali je njegov karakter dober ali slab, presodite sami. Ob njem v glavni vlogi igra slavni Benedict Cumberbatch, Britanec, ki ga je svet spoznal kot premetenega detektiva Sherlocka Holmesa. Za soigralca Danec najde le lepe besede: "Benedict je uglajen gospodič. Človek, ki za svoj kruh močno gara.
V vseh svojih filmih igra nekakšne specialiste in vedno se res potrudi, da karakter razume, kolikor se le da." Ko pod njegove projekte potegnemo črto, je večina teh v angleškem jeziku, in to, da je danščina navsezadnje njegov materni jezik, postavlja pod vprašaj. Kadar dela v domačem jeziku, mu ni treba razmišljati, vse ostalo je druga zgodba: "Še iščem identiteto v angleškem jeziku," priznava. "Ko jo najdeš, lahko igraš globoke karakterje. To se dogaja počasi, z življenjem v Britaniji in Ameriki. Veste, kaj se zgodi potem? Srečaš nekoga z avstralskim naglasom in začneš spreminjati še svojega." Ni treba izpostavljati, da je na svojo domovino neizmerno ponosen. Tudi dansko kulinariko obožuje, čeprav ne kuha preveč rad - z izjemo azijske in tajske kuhinje. "Tukaj lahko vse sestavine kar zmešaš v voku in dodaš veliko čilija. Enostavno!" pojasni.
Prav tako ni treba poudarjati, da imajo Danci veliko skupnega s prebivalci Britanskega otočja - podoben smisel za humor, ironijo in sarkazem. "Angleži in Danci imajo takšen črni humor, ki ga ne morete najti v Nemčiji ali na Švedskem." Takšen je Mads. Igralec danskih korenin se je rodil v Köbenhavnu leta 1965 kot drugi sin očetu Henningu, ki je družino preživljal kot bančni uradniki. Igralčeva mama Bente je bila zaposlena kot bolničarka. Njegov brat Lars Mikkelsen pa se prav tako preizkuša v igralskih vodah. Še danes se dobro spominja, kako je odraščal ob gledanju filmov Brucea Leeja. Bil je njegov zvesti oboževalec. "Oblačil sem se kot on in tudi verjel, da imam njegove sposobnosti. On in Buster Keaton sta bila dva velika lika v mojem otroštvu."
Besedilo: Neja Drozg \\ Foto: Profimedia
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
