Če bi še obiskoval šolo, bi se trenutno verjetno pripravljal na maturantski ples. Namesto tega je na modnih brveh in v fotografskih studiih, kjer se pred objektivom poigrava z že neštetokrat preverjeno obrazno mimiko. "Nisem prepričan, ali me slavni ljudje poznajo, zagotovo pa me poznajo njihove hčere," je prepričan. Najbolj vroče manekensko ime lanskega leta: Lucky Blue Smith.
Lucky je vse, kar od takšnega manekena lahko pričakujemo. Je izredno visok - za 99 odstotkov uspeha je po njegovem mnenju zaslužena genetika. Kristalno modre oči, skandinavsko svetli lasje in oblika brade. Tisti en odstotek pa razdeli med prijazno osebnost in družino, ki želi vse svoje člane pognati v slavo. Ne nazadnje je njegova mama Sheridan nekdanji model, zato ni presenetljivo, da so se otroci odločili podati po njenih stopinjah. Mimogrede, oče Dallon je ljubiteljski glasbenik, ki je ustanovil podjetje za izdelovanje kitarskih strun. Ko je dopolnil 18 let, se je Lucky odločil za drugačno življenje. Podpisal je kampanje z giganti, kot so Calvin Klein, Tommy Hilfiger in L'Oreal Paris, krasil je naslovnice revij, se sprehajal po brveh Balmaina in Georgia Armanija.
A začelo se je tik pred koncem osnovne šole, pri 12 letih, ko je zaslovel po svojem prvem profesionalnem slikanju. Že pri desetih je skupaj s starši namreč podpisal prvo manekensko pogodbo po tem, ko so ga na ulicah domačega kraja Spanish Fork opazili skavti.
Ovekovečil ga je Hedi Slimane za japonsko različico revije Vogue. Razsežnosti tega projekta si takrat s sestrami niti niso mogli predstavljati: "Nisem imel pojma, kdo je fotograf. Vedel sem le, da me želi fotografirati med igranjem na bobne. Malce čudno za prvo takšno izkušnjo, mar ne?" Slimane je sicer legendarni francoski fotograf in modni oblikovalec, še eno izmed vplivnih imen iz te industrije.
Predvsem v zadnjih nekaj letih se poraja vprašanje, zakaj v tej še vedno obstajajo razlike med ženskimi in moškimi, a Lucky nad tem zamahne z roko: "Tega sploh ne opazim, ker sem popolnoma predan svojemu delu. Ženske so pač bolj plačane od moških, pa kaj! Morda je to edina industrija, v kateri je tako. In naj bo tako." Slava mu ne stopi v glavo, čeprav imajo prijatelji do vsega, kar ta prinaša s seboj, malce drugačen pogled na stvari, pravi Lucky. Zgodi se, da ga mimoidoči kar naprej ustavljajo: "Nekoč smo s prijatelji pohajkovali po Santa Monici, ko so me oboževalci ustavljali dobesedno na dve minuti. Kolegi so želeli oditi, češ da si želijo čas preživeti le z mano, in ne skupino drugih ljudi."
Tako kot najstniška populacija današnjega časa pa tudi Lucky ne more brez telefona. 'Obsedenost' z mobilnimi napravami opraviči kot način povezovanja z oboževalci. Te je ljubkovalno poimenoval 'Lucky Charms', v slovenskem prevodu talisman. Lucky ima namreč še spletno osebnost - pojavlja se na imaginarnih partnerskih sličicah, ki si jih še posebej rade ogledujejo njegove oboževalke. "Rad imam dvorjenje," je neposreden.
"Dekletom želim dati vedeti, da so videti čudovito. Ko objavim kakšno osvajalsko fotografijo, je to zato, da pustijo domišljiji svojo pot." In kaj o takšnih opazkah in morda žgečkljivih fotografijah na družabnih omrežjih rečejo starši? "Saj sem pred njimi že osvajal dekleta. Tega so vajeni." Pred nekaj leti so z družino zapustili dom v rojstnem Utahu in najeli stanovanja v soseski za modele v Los Angelesu. Dvoposteljna soba je dolgo ostala primarna družinska kalifornijska rezidenca. Sicer so Smithovi pripadniki mormonov, ki se zgledujejo po mormonskih načelih, verskega in kulturnega gibanja, ki se je razvilo v New Yorku okoli leta 1820. Lucky izkorišča svojo medijsko platformo kot kanal za širjenje njihovih idej: "So pozitivne in dober zgled ljudem. Ne želim končati kot nekakšen klišejski zvezdniški najstnik, ki mladim daje slab zgled," je odločen. Zato tudi najnovejši projekt, avtobiografska knjiga. "Z agenti smo sestankovali in omenil sem, kako 'kul' bi bilo imeti svojo knjigo. Povedal bi zgodbo, ki inspirira."
Tako ali tako jo prej ali slej napiše večina slavnih. Zakaj pa ne? Od ideje je minilo eno leto in knjiga je pristala na policah. Napisana v prvi osebi, govori o razgibanem življenju, ki ga Lucky imenuje vlakec smrti - od skejterskega najstnika do ljubljenca modnih src prek neštetih anekdot, ki vključujejo ljubezen do jedi 'fish and chips' in spomine iz otroštva.
Zgodba je vsekakor življenjepis, a delitev zasebnega dela ni prvotni namen knjižice. Lucky pojasni, da je gibanje Stay Golden resnično, z nalogo, da pri mišljenju osvobaja in krepi mlade ljudi, predvsem dekleta. "Zavedam se, da je zlasti za dekleta najstniško obdobje izredno težko. Vedno se obremenjujejo z videzom, predvsem zaradi svojih idolov. Želel sem napisati nekaj, s čimer bi jim pomagal toliko, kolikor lahko. Četudi pomaga zgolj enemu dekletu, je bilo vredno." Tega se je naučil od sester. Bližina in povezanost z njimi sta nekaj, kar ga vsak dan opominja na srečo, ki jo premore. Hkrati so zanj osebe, s katerimi dela najraje, osebe, ki so ga naučile verjeti vase in mu zabičale, naj mu slava ne stopi v glavo.
Spominja se, kako se je še v osnovni šoli neki mnogo let starejši fant spravljal nanje in jih zbadal: "Ni bilo pomembno, koliko starejši in večji so bili nesramneži od mene. Sestre sem vedno branil." Odraščanje v normalni družini ga ohranja pri normalnosti: "One se mi ne bojijo očitati in neposredno povedati, kadar delam neumnosti. Znajo naliti čistega vina. Pomaga tudi to, da mama veliko potuje z mano." In če lahko verjamemo govoricam, se Smithovi trenutno dogovarjajo za resničnostni šov. Bodo postali novi Kardashianovi?
Besedilo: Neja Drozg // Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
