Več kot 50 filmov, trije oskarji za najboljši glavni in stransko žensko vlogo, 20 nominacij za oskarja in 8 zlatih globusov je statistika, s katero Meryl Streep postavlja rekorde.
Zadnja v nizu karakternih vlog, ki ji je prinesla oskarja za glavno žensko vlogo, je bila upodobitev britanske premierke Margaret Thatcher v filmu Železna lady. Podoba Meryl Street pooseblja skoraj absurdno mešanico jeklene hladnosti in miline, ki ji omogočata prav neverjetne igralske preobrazbe od trdih žensk, kot sta denimo lika omenjene britanske premierke in Mirande Priestly v filmu Hudičevka iz Prade, do vloge nežne in zasanjane Francesce Johnson v Najinih mostovih.
Naj bo komedija, drama ali muzikal, zdi se, da se lahko ameriška igralka vživi v prav vsak karakter, ki zaradi njene vrhunske igre postane avtentičen. Igra je pač njena življenjska spretnost, ali kot je dejala nekoč: »Pretvarjanje je zelo dragocena življenjska spretnost.«
Francoska sveta noč
Meryl se je rodila 22. junija 1949 v New Jerseyju kot Mary Louise Streep. Dekletce, ki sta jo od nekdaj privlačili umetnost in književnost, je pozneje dobila dva bratca. Svoj prvi veliki aplavz je doživela pri 12 letih, ko je v šolski predstavi v francoskem jeziku zapela pesem Sveta noč. Meryl je tudi pozneje z različnimi igralskimi vlogami vedno znova dokazovala, da lahko like pristno uprizarja v različnih jezikih. Tudi v poljščini.
Tako ji je film Sofijina odločitev, v katerem je igrala mlado poljsko katoličanko Sofijo Zawistowski, ki je holokavst preživela v Auschwitzu, leta 1982 prinesel že drugi zlati kipec. A vrnimo se k sveti noči. Nastop v šolski predstavi je deklici odprl vrata do priznane učiteljice petja Estelle Liebling, pri kateri se je Meryl več let učila solopetja. S svojimi pevskimi danostmi nas je leta pozneje navduševala v muzikalih. Pri nas smo jo lahko videli in slišali kot Donno v filmskem muzikalu Mamma Mia.
Prve vloge
Z igro se je začela spogledovati v srednji šoli v Bernardsvillu in jo izpopolnila na znani ameriški univerzi Yale, kjer je leta 1975 diplomirala. V teatru je istega leta debitirala z vlogo v predstavi Trelawney of the Wells, za katero je prejela odlične kritike. S svojo večkrat nagrajeno gledališko igro je zbudila pozornost filmskih ustvarjalcev. Prvo filmsko vlogo je odigrala ob soigralki Jane Fonda leta 1977 v filmu Julija. Čeprav s svojo igro takrat menda ni bila zadovoljna, ji je že druga filmska vloga v Lovcu na jelene prinesla prvo nominacijo za oskarja.
Poroka, otrok in prvi zlati kipec
Leta 1978 se je Meryl Streep poročila s kiparjem Donaldom Gummerjem, s katerim sta se jima v še vedno trajajočem zakonu rodili kar štirje otroci: Mamie, Henry, Grace in Louisa. Dve hčeri, Mamie in Grace, sta odšli po maminih stopinjah in postali igralki. Po krajšem predahu zaradi poroke in rojstva prvega otroka je najboljša igralka vseh časov nastopila v filmu Kramer proti Kramerju, v katerem je za vlogo mlajše ženske, ki, da bi našla sebe, zapusti otroka in moža, leta 1980 prejela prvega oskarja za najboljšo stransko žensko vlogo.
Nikoli brez dela
Sledilo je produktivno desetletje, v katerem je Meryl drugo za drugo upodabljala nepozabne vloge v filmih Žena francoskega poročnika, Silkwood, Moja Afrika, Krik v temi, Razglednice iz pekla, Najini mostovi in drugih. Njen dar kameleonske preobrazbe v katerikoli lik ji je tudi v obdobju po 40. letu, ko se marsikatera hollywoodska igralka znajde na stranskem tiru, zagotavljal izpostavljene karakterne vloge.
Po krajšem predahu se je Meryl ob prelomu tisočletja vrnila v velikem slogu in zaigrala v filmih Prilagajanje, Ure do večnosti in Mandžurski kandidat. Pozneje še v že omenjenih filmih Hudičevka iz Prade in Mamma Mia ter v fantastični vlogi kulinarične mojstrice v filmu Julia Child. Resnici na ljubo je skoraj vsak film, v katerem je nastopila Meryl Streep, postal filmska uspešnica.
Zagovornica spoštljivosti in enakih možnosti
Goreča zagovornica enakosti spolov, pravic priseljencev in svobode tiska je na januarski podelitvi zlatih globusov skritizirala ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je med predsedniško volilno kampanjo norčeval iz invalidnega novinarja. »Ko se nekdo iz javne sfere odloči ponižati drugo živo bitje, to vpliva na življenje vseh ljudi. Da jim dovoljenje, da tudi oni počno enako ... Nespoštovanje vodi v nespoštovanje. Nasilje rodi nasilje,« je v nagovoru sporočila Meryl.
Ameriški predsednik pa se je na socialnih omrežjih odzval v svoji maniri, češ da je Streepova ena najbolj precenjenih igralk. Toda Donald Trump se je uštel, saj je Meryl Streep po mnenju kritikov, pa naj jo ti obožujejo ali sovražijo, brez dvoma najboljša igralka vseh časov.
Besedilo: Slavka Brajović
Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču