Ne gre za igralko ali pevko, temveč za - športno novinarko!
Ja, ta zdaj že žal pokojna dama, sicer nekdanja atletičarka, velja za pionirko televizijskega športnega novinarstva. Govorimo o Milki Babović, ki se je zapisala v večni spomin številnim generacijam, ki so odraščale še v času nekdanje skupne države. Umrla je leta 2020 v 93. letu starosti, a to še ne pomeni, da je pozabljena.
No, zanimivo je, da je po smrti poslednji počitek našla šele 19 mesecev pozneje. Žara z njenimi posmrtnimi ostanki je leto in pol stala v pogrebnem podjetju, saj je najprej bilo treba počakati na konec spora med njeno družino in zagrebškimi mestnimi oblastmi. Težava je nastala zaradi pandemije koronavirusa in menjave mestne oblasti. Ko je celotna zgodba prišla v javnost, se je zadeva končno rešila. Milka je dobila svoje mesto v Aleji Velikanov na zagrebškem pokopališču Mirogoj.
Njeno ime je bilo znano po celi Jugoslaviji - zaslovela je že v poznih 40-ih letih minulega stoletja, ko je dosegla uspehe v atletiki, s katero se je začela ukvarjati pri 17. letih. Ljubezen do športa jo je nato vodila v novinarstvo. Postala je športna novinarka in je delovala na področju, ki je bilo do takrat izključno rezervirano za moške.
Leta 1949 je postala članica hrvaškega združenja novinarjev, največjo sled pa je pustila z delom na televiziji. Je ena od ustanoviteljev in dolgoletna urednica športne redacije takratne RTV Zagreb. Prihod na televizijo je sicer bil prelomni trenutek v njeni karieri.
Kot prva športna novinarka na Hrvaškem je postavila temelje športnega novinarstva. S seboj je prinesla strokovnost in svoj edinstveni stil - številni se je spomnijo v vlogi komentatorke prenosov v umetnostnem drsanju. Kot urednica je bila precej stroga, vsaj tako se je spomnijo njeni mlajši kolegi. Bila je zelo predana svojemu delu, tako da je to zahtevala tudi od drugih.
View this post on Instagram
"V redakciji ne preklinjamo. Tisti, ki se je pregrešil, je moral v šparovček vreči dva dinarja," je nekoč dejala po tem, ko je nek njeni novinarski kolega potarnal, da je tako ostal brez polovice plače. Sicer je Milka s svojimi strokovnimi komentarji številnim približala umetnostno drsanje, gledalci so se ob njenih besedah učili podrobnosti tega športa. Nepozabni pa so njeni nadvse slikoviti opisi kostumov, najbolj pri srcu pa so ji bile - bleščice oziroma šljokice ( v hrvaškem jeziku, op. a.).
Slovela je po svoji odprtosti in tudi nacionalizmu ni bila nikoli naklonjena. "Sem hrvaška športnica. Moj oče je bil Črnogorec, mama sremska Nemka, ki je otroštvo preživela v Franciji. Moj oče se je boril s Turki pod Skadrom, mamin dedek pa je bil avstroogrski oficir, ki je služboval v Zagrebu. Med drugo svetovno vojno so očeta ustaši odpeljali v zapor, nas pa so pregnali. Kljub vsemu nikoli nisem pomislila, da so to naredili Hrvati. To so naredili skrajneži, kakšni žal obstajajo povsod. Kot družina smo prestali marsikaj, a tega nisem nikoli pripisovala ljudem določene nacionalnosti," je dejala v enem od intervjujev.
Starejše generacije se je še dandanes rade spominjajo, saj se je s svojim delom, življenjem in odprtimi nazori zares zapisala med legende.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del