Če 30. aprila 1993 sploh ne bi stopila na igrišče, če bi se vsaj poškodovala pred tekmo in se predala, če bi varnostniki bolje opravili svoje delo ... Če bi bilo to, kar ni bilo, bi bilo danes v njenem življenju vse drugače. Ime Monike Seleš bi bilo na vrhu lestvice najboljših vseh časov, pod njim pa - vsaj deset praznih mest.
Pri 19 letih in pol je imela Monika Seleš, legendarna teniška igralka, ki je odraščala na Limanu v Novem Sadu, v svoji zakladnici že osem trofej za grand slam, kot najmlajša v zgodovini s takšno ravnotežjem in močjo. In potem, zadnji dan aprila 1993, je četrtfinalno tekmo na turnirju v Hamburgu prekinil krik ... Krvav madež na obrazu 'belega športa'.
Tekmici veliki prvakinji nista mogli storiti ničesar. Nož pa je, žal, lahko. V trenutku, ko so vsi verjeli, da je ves svet njen in da jo čaka neverjetna kariera, kakršne še nihče ni doživel, se je ustavila v igri, v času in prostoru. In nič več ni bilo isto. Tudi ona ni bila več ista.
V letih in desetletjih po incidentu je skušala okrevati od travme ... In potem je doživela še en hud udarec, ko je umrl njen ljubljeni oče Karolj, njen trener in največja opora.
Medtem je mala Mo izdala zbirko knjig, namenjenih najstnikom, igrala v 'Plesu z zvezdami', skakala s padalom, v šali dejala, da je postala tudi sumo rokoborka, ker je vmes pridobila nekaj viškov kilogramov ... In slednje je zdaj že daljna preteklost, saj je pri enainpetdesetih letih videti bolje kot kdaj koli prej.
Odkar je spet začela hoditi v svet, jo je pogosteje videti na dogodkih, povezanih s tenisom. Čeprav ne na igrišču, ampak izven njega.
Tako jo je pred dvema letoma bilo mogoče opazili v občinstvu na Wimbledonu, kjer si je ogledala finalno tekmo Novaka Đokovića, ki mu je nedavno podelila nagrado 'Laureus' za športnika leta.
Kdor ji sledi na Instagramu, ve, čemu se danes najbolj posveča. To je predvsem zdravo življenje, kar lahko potrdi njena postava, ki jo je do popolnosti pripeljala po zaslugi posebne prehrane, redne vadbe in preživljanja časa v naravi, za kar ji sončna Florida, kjer živi že desetletja, zagotavlja odlične pogoje.
View this post on Instagram
V prostem času se druži s pianistko Marino Arsenijević in odkriva, kako se znajde v kuhinji, iz stare navade pa rada udarja žogo ob steno.
Nož v hrbtu
Spomnimo se, da se je nož v hrbtu Monike Seleš zgodil med nesrečnim četrtfinalom v Hamburgu, odigranim 30. aprila 1993. Čas je pokazal, da je bil nož poskus bolnega uma, ki je hotel sabotirati vse, kar oznanja olimpijskega duha.
Udarec, močan ne toliko fizično kot psihično, je praktično uničil zlato in vse prej kot konvencionalno kariero jugoslovanske teniške igralke, ki si po incidentu ni nikoli povsem opomogla.
Günter Parhe, blazen oboževalec Steffi Graf, je nekako uspel prinesti kuhinjski nož v četrtfinalno tekmo, ki jo je Monika igrala z Magdaleno Maleevo. V nekem trenutku se je skozi igrišče razlegel krik ... Monika se je zgrudila z bolečim izrazom na obrazu in roko na hrbtu. Varnostniki so hitro reagirali, Parheja so ujeli, a so ga na sojenju razglasili za norega in kot kazen prejeli le psihiatrično zdravljenje.
"Čeprav sama poškodba ni bila tako huda, se je pravi pekel začel, ko sem zapustila bolnišnico. Dolgo časa sem trpela za nespečnostjo, depresijo, prekomerno telesno težo, nočnimi morami in paranojo zaradi namišljenega napadalca, ki me je preganjal v sanjah. Preplavljale so me temne misli. Več tednov sem preživela zaprta v svoji sobi. Starši so me dobesedno potegnili iz pekla. Poslali so me v kliniko, kjer sem ostajala mesece, daleč od vsega. Tam sem se družila z žrtvami posilstev in paraolimpijci, ki so mi pomagali spoznati, kako srečna sem, da sem živa. Ko pomislim, koliko ljudi je v veliko težjih situacijah kot jaz, sem srečna s tem, kar imam, in to je navsezadnje le zdravje," je dejala nekoč slavna teniška igralka.
Vrnila se je v življenje, a na igrišču ni bilo več tako, kot je bilo nekoč. Osvojila je le še en Grand Slam, v Melbournu.
Sčasoma je obesila lopar na klin, o drugi, manj znani plati svojega življenja pa je spregovorila v avtobiografskih knjigah "Od strahu do zmage" in "Sprejeti se".
Še vedno drži obljubo, da nikoli več ne bo stopila v Nemčijo.
- Preberite si tudi: Sin Donalda Trumpa živi pod steklenim zvonom, ne najde si niti punce