Natalie Horler alias Cascada je mlada mama, skoraj tako zelo kot svojo hčerko pa obožuje petje. 24. marca, na prvo pomladno soboto, bo v aranžmaju agencije Collegium Mondial Travel gostovala v ljubljanski Cvetličarni.
Dietru Bohlenu, članu dueta Modern Talking, je asistirala v žiriji šova Nemčija išče superzvezdo (Deutschland sucht den Superstar), zapela Glorious na tekmovanju za pesem Evrovizije, posnela himno lanskega SP v hokeju na ledu, odvrgla oblačila v Playboyu, posodila glas hitom, kot so Everytime We Touch, Miracle, Evacuate the Dancefloor in Because The Night, z didžejema in glasbenima producentoma Manianom in Yanoujem pa so s 30 milijoni albumov in še 15 milijoni malih plošč najbolje prodajani nemški glasbeni projekt tega tisočletja.
Kaj bi počeli, če ne bi pristali v glasbi?
Od otroštva sem želela peti, nastopati in početi karkoli, povezanega z glasbo. Do srednje šole ta strast ni popustila, ker pa nisem vedela, kako bi lahko uresničila željo in prišla do svojega sanjskega poklica, sem začela pripravljati načrt B. Razmišljala sem o tem, da bi šla na sprejemne izpite na kakšno nemško ali angleško igralsko šolo. Že od najstniških let pa me zanima tudi moda in čisto lahko si predstavljam tudi, da bi danes, če se mi takrat ne bi izšlo v glasbi, delala kot modna oblikovalka. No, potem sem pri 18 letih začela sodelovati z različnimi producenti, ko pa smo se našli z Beamom in Yanoujem, se je eden od naših projektov (glasbo smo ustvarjali in izdajali pod različnimi imeni) začel uveljavljati. Začeli smo dobivati tudi vse več ponudb za nastope in začutila sem, da bi mi lahko uspel prvotni načrt.
Koliko vas je kot ustvarjalko in izvajalko materinstvo spremenilo?
Edina stvar, ki se je v tem pogledu zares spremenila, je to, da nočem biti več prav dolgo zdoma. Mama se vedno težko loči od otroka, sploh ko je še tako majhen. Imam pa svojo službo še vedno zelo rada, rada pojem ter nastopam in hvaležna sem, da imam tako dolgo in uspešno glasbeno kariero.
Večina najstnikov bi gotovo zamenjala z vami: videti ste dobro, ste priljubljeni, zabavate množice, nastopate v velikih TV-šovih ... Pa je res tako dobro, kot je videti? Bi hčerko, če bo pokazala zanimanje, da vam sledi, podprli na tej poti?
V resnici je to delo veliko manj glamurozno, kot se zdi na prvi pogled. Najboljši del je, ko stopiš na oder pred ljudi, jim zapoješ, oni pa zapojejo s tabo in ti vračajo to energijo. Da me plačujejo za to, da sledim svoji strasti in da sem na ta račun obiskala čudovite kraje po vsem svetu, tudi ni slabo. Drugo pa je v glavnem kar garanje, kot v vseh drugih poklicih. Če se bo hčerka želela podati v zabavništvo, ji bom seveda pomagala po svojih najboljših močeh in jo, kolikor bo to le mogoče, pripravila na vse pasti tega posla, silila je pa v to ne bom. Sama naj se odloči, kaj bi rada delala v življenju, jaz pa ji bom seveda pri tem stala ob strani. Kot vsaka dobra mama.
Še preden ste na Evroviziji na Švedskem nastopili s pesmijo Glorious, ste šli na nemško turnejo z Britney Spears. Kakšni so spomini?
Seveda je bilo vznemirljivo nastopati z njo na istem odru pred veliko množico, pa čeprav le za ogrevanje občinstva. Malo bolj grenko pri tem je, da se v tem času nisva nikoli osebno srečali, saj se je držala zelo zase in bila zelo zaščitena, tako da vam o njej ne morem povedati nič iz prve roke.
Ena prvih skladb, ki ste jih izdali kot Cascada, je bila Bad Boy (poreden fant). Če obrneva ploščo: kako poredna punca ste oz. ste bili? Predstavili ste se tudi v Playboyu ...
Nisem ravno porednica. Starša sta me vzgojila v dobro, vljudno, prijetno žensko, ki se zna obnašati in je pozorna do drugih ljudi. Ne bi rekla, da sem bila ravno pridna punčka, moj značaj je kar divji, vseeno pa nisem nikoli v življenju naredila nič takega, kar bi obžalovala.
foto: Cascada press
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec