Novi detajli podrobne genetske analize razkrivajo, da je kralj rokenrola Elvis Presley bolehal za genetsko boleznijo srčne mišice.
Če gre soditi po dokumentarni seriji Dead Famous DNA, so se pojavile nove informacije o smrti kralja rokenrola Elvisa Presleyja, ki je 16. avgusta 1977, ko je bil star 42 let, umrl v svojem slovitem domovanju Graceland.
Do zdaj so trdili, da je smrt povzročila smrtonosna kombinacija zdravil in mamil. Novi detajli podrobne genetske analize pa po pisanju časnika The Guardian pričajo o tem, da je legendarni glasbenik bolehal za genetsko boleznijo srčne mišice.
Do najnovejših zanimivih dognanj oziroma podatkov so prišli s pomočjo analize DNK njegovih las. Simptomi, kot so nepravilno bitje srca, utrujenost, omotica in povišan krvni tlak, so mu v zadnjih letih življenja začeli povzročati težave. Vsi našteti simptomi pa so značilni za hipertrofično kardiomiopatijo, ki se pri moških najpogosteje pojavlja med 20. in 40. letom. To naj bi pomenilo, da je imel Elvis v genih zapisano zgodnjo smrt, a znanstveniki se strinjajo, da bi živel dlje, če bi imel mirnejši življenjski slog.
Zgodnja smrt mu je bila usojena
Avtorji omenjene serije, ki jo predvajajo na britanski televiziji Channel 4, trdijo, da so lasje, ki so jih odkupili od prijatelja Elvisovega frizerja, avtentični. Voditelj serije Mark Evans, po poklicu veterinarski kirurg, ki išče vzorce DNK znanih ljudi, od Charlesa Darwina do Napoleona in Marilyn Monroe, in jih nato analizira, poudarja, da so rezultati te analize fascinantni:
"Tako Elvisa kot njegovega zdravnika so dolga leta krivili za njegovo prezgodnjo smrt. Veljalo je prepričanje, da sta bila za kralja usodna prenajedanje in prevelik odmerek zdravil. Čeprav sta ti odvisnosti definitivno doprinesli k slabšemu zdravju, novi dokazi pričajo o tem, da je imel Elvis napako v DNK in da je bila zgodnja smrt njegova usoda."
Po treh mesecih testiranja DNK so odkrili težave na kromosomu 11, kjer so našli usodno variacijo, ki povzroča hipertrofično kardiomiopatijo. Poleg tega so na kromosomu 19 odkrili mutacijo, povezano z nagnjenostjo k debelosti, na kromosomu 17 mutacijo, povezano z glavkomom oziroma očesnim pritiskom, in na kromosomu 1 mutacijo, povezano z migrenami. Dr. Stephen Kingsmore, ki je opravil analizo, pravi, da je hipertrofična kardiomiopatija nedvomno tempirana bomba: "Lahko bi mu svetovali, da spremeni način življenja in prehranjevanja. Lahko bi živel drugače."
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču