Pot do uspeha JK Rowling, avtorice knjig o čarovniku Harryju Potterju, ni bila preprosta.
Njeni starši niso imeli visokošolske izobrazbe, leta in leta je živela z vladno pomočjo kot mati samohranilka in premagala ducat zavrnitev založnikov. Potem pa je skoraj čez noč postala ena od najuspešnejših in najbolj branih avtoric v zgodovini.
Joanne Rowling se je rodila 31. julija 1965 v splošni bolnišnici Yate blizu Bristola, odraščala pa je v Gloucestershiru v Angliji. Njena starša sta se poročila, ko sta bila stara 20 let, nikoli pa nista obiskovala fakultete. Njen oče Peter je bil letalski inženir v Rolls Royceu, mama Anne pa srednješolska znanstvena tehnica. Njeno željo po pisanju romanov sta označila za pretirano, njena domišljija pa nikoli ne bo mogla plačati hipoteke ali si zagotoviti pokojnine. Njeni mami so diagnosticirali multiplo sklerozo, ko je bila Joanne še najstnica.
Mlada Joanne je odraščala obdana s knjigami, zelo rada jih je brala mlajši sestri Dianne. Že od malih nog je hotela postati pisateljica. Svojo prvo knjigo je napisala pri šestih letih, in sicer zgodbo o zajcu, imenovanem Zajec. Pri komaj enajstih je napisala svoj prvi roman o sedmih prekletih diamantih in ljudeh, ki so jih ti imeli. Študirala je francoščino na Univerzi v Exetru, kjer je diplomirala leta 1986. Po diplomi je delala pri humanitarni organizaciji Amnesty International, kjer je opravljala prevajalsko delo.
Leta 1990 se ji je na večernem vlaku iz Manchestera do postaje London King's Cross utrnila ideja za knjigo o Harryju Potterju. V naslednjih petih letih je orisala zaplete za sedem knjig. Ločeno je začela pisati tudi roman za odrasle, ki ga ni nikoli dokončala. Najbolj travmatičen dan v njenem življenju je bilo novo leto 1991, ko je umrla njena mama. Joanne je bila takrat stara 25 let. Pozneje je bil eden od njenih projektov ustanovitev klinike za regenerativno nevrologijo, imenovane po njeni mami Anne Rowling. Klinika naj bi bila v sklopu univerze v Edinburgu, zanjo pa je donirala 16 milijonov dolarjev.
Kmalu po mamini smrti se je pri 26 letih preselila v Porto na Portugalskem, da bi poučevala angleščino. Tam je julija 1993 spoznala portugalskega televizijskega novinarja Jorgeja Arantesa in se z njim poročila. Imela sta strasten odnos, ki se je končal z nasiljem in v njunem odnosu pustil grenkobo. V neki kavarni jo je opazil, kako kramlja s prijatelji. Takoj so ga pritegnile njene prodorne modre oči, vedel je, da si jo želi spoznati. Med pogovorom sta hitro ugotovila, da ju druži velika ljubezen do književnosti, med njima pa se je spletla neverjetna kemija. Po koncu večera sta si izmenjala telefonski številki. Dva dni pozneje sta imela prvi zmenek, ki se je končal v postelji. Bila sta dva mlada neodvisna človeka, ki sta uživala življenje. Videla sta se trikrat na teden, imela sta intenziven in strasten odnos. Kmalu sta zaživela skupaj v dvosobnem stanovanju z majhno kuhinjo. Čez nekaj mesecev sta se razveselila novice, da je Joanne noseča. Takrat jo je Jorge tudi zaprosil za roko. Rodila se jima je deklica Jessica Mitford. Poimenovala jo je po eni od svojih najljubših avtoric. Dva meseca po rojstvu hčerke je bilo ljubezenske pravljice konec, Jorge ji je ukazal, naj zapusti stanovanje, vendar Joanne brez hčerke ni želela nikamor. Tudi če mu je uspel jo nagnati iz stanovanja, se je zjutraj vrnila po svojo hči. Vse skupaj je vodilo do fizičnega nasilja, kar je bil tudi povod za to, da se je konec istega leta Joanne s hčerko vrnila v Edinburg. Jorge ji je sledil in poskušal popraviti situacijo, vendar je bila Joanne odločena, da je njunega zakona konec. Kmalu po tem je Jorge izgubil še svojo novinarsko kariero, saj je podlegel vplivu drog. Njegova mati je v enem izmed intervjujev dejala, da je nakradel veliko družinskega nakita in dediščine, da je lahko kupoval droge.
Joanne je s hčerko živela v majhnem stanovanju, bila je brezposelna in živela od vladne pomoči. V tem času je zato obiskovala različne kavarne v Edinburgu, kjer je pisala svoj prvi roman na pisalni stroj. Ob njej je v vozičku spala Jessica. Večkrat v intervjujih rada omeni, da brez tega obdobja v življenju ne bi nikoli mogla napisati knjige. Izkušnja je opredelila njen politični aktivizem pozneje v življenju, saj velikokrat kritizira politike, ki poskušajo zmanjšati programe socialnega varstva. Skozi celotno kariero ji je sledila označba 'mati samohranilka', zato je pozneje tudi postala predsednica organizacije Gingerbread, ki podpira samohranilce in njihove otroke.
V intervjuju za Sunday Times leta 2008 je Rowlingova dejala, da je bila v tem obdobju močno depresivna, potrebovala je celo strokovno pomoč. Življenjske okoliščine so bile zanjo zelo slabe, zato je večkrat celo pomislila na samomor. Svoje izkušnje z depresijo je opisala tudi v svojih knjigah. “Depresija je najbolj neprijetna stvar, kar sem jih kdajkoli doživela,” je dejala v intervjuju.
Leta 1995 je Rowlingova končala prvo knjigo Harry Potter in kamen modrosti ter jo poslala založnikom. Kot pri številnih drugih avtorjih je tudi Rowlingova prejela ducat zavrnitev. Naposled je njeno knjigo sprejel londonski literarni agent Christopher Little. Po letu dni se je dogovoril, da skupaj z založnikom Bloomsburyjem natisne 500 izvodov knjige. Založnik je predvideval, da fantje morda ne bodo želeli brati knjig, ki jih je napisala ženska, zato ji je predlagal, da izbere ime z dvema začetnicama. 'J' pomeni Joanne, njeno pravo ime. Vmesnega imena nima, zato je za Kathleen izbrala 'K', kot je bilo ime očetovi mami. Knjigo je tako prvič izdala založba Bloomsbury Children's Books, in sicer junija 1997 pod imenom J.K. Rowling.
Leta 2001 je filmsko priredbo prve knjige izdal Warner Bros, sledilo jih je še šest. Z igralsko zasedbo (Daniel Radcliffe v vlogi Harryja Potterja, Emma Watson kot Hermione Granger, Rupert Grint kot Ron Weasley in številni drugi uspešni britanski igralci) so ustvarili najuspešnejšo filmsko franšizo v zgodovini. Film, ki ga je režiral Christopher Columbus, je na blagajnah zbral vrtoglavih 974,8 milijona dolarjev.
Leta 2004 je Forbes poročal, da je Rowlingova prva oseba, ki je s pisanjem knjig postala milijarderka. Vendar je s seznama izginila, saj je dala veliko denarja v dobrodelne namene. Rowlingova je s svojim bogastvom ustanovila in podprla na desetine dobrodelnih organizacij. Donirala pa je tudi milijone za raziskavo multiple skleroze, za katero je pred smrtjo trpela njena mati.
Leta 2007 je Rowlingova napisala zadnjo knjigo v seriji Harry Potter in Svetinje smrti. Skupaj je bilo za sklop sedmih knjig prodanih več kot 450 milijonov izvodov, prevedene so v 67 jezikov.
J.K. Rowling se je med koronakrizo odločila, da bo predstavila novo otroško knjigo The Ickabog, in jo bralcem ponudila brezplačno prek spleta. Sedem tednov zaporedoma bo objavila poglavja, da jih bodo njeni bralci lahko prebirali. The Ickabog je zgodba o resnici in zlorabi moči. Naredila je natečaj skupaj z založbo Scholastic, kjer otroke prosi za pomoč pri prispevanju umetniškega dela za zgodbo.
J.K. Rowling ni nikoli obupala nad svojimi sanjami. Nikoli ni nehala upati, da se bodo stvari nekega dne izboljšale tudi po tem, ko je zadela dno. Danes je ena od najuspešnejših avtoric na svetu.
Napisala: Maja Drnovšek // Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču