Poslovilo se je največje glasbeno ime Dalmacije, katerega pesmi so vedno spremljali bučanje valov in kristalno jasne globine Jadranskega morja. Oliver Dragojević ni bil zgolj glasbenik, ki je s svojimi deli navdihoval hrvaško glasbeno srenjo, njegove melodije so nas spremljale v najsrečnejših trenutkih življenja, pa tudi najtemnejših.
Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sva se spoznala. Bilo je v slačilnici mariborske dvorane Tabor, le nekaj ur pred njegovim decembrskim koncertom. Sedel je na klopci, oblečen v črno trenirko, na glavi pa je, kot tolikokrat, nosil črno čepico s šiltom Nike. Nikdar ga nisem videla v drugačni opravi, le po koncertih. Pozdravil me je, kot bi se poznala že od nekdaj, potem pa napeljal pogovor na ribolov, dolgoletno strast, ki je zapolnjevala njegove poletne dni. Zame je bil Oliver glasbenik brez konkurence, absolutno ime dalmatinske glasbe, ki me je spremljalo že od otroštva, ko je oče na kasetofonu predvajal njegove pesmi. Glasbenik, ki je že davno presegel vse glasbene meje in s svojimi melodijami pustil neizbrisen pečat v naših srcih. "Oliver je za moje pojme povsem druga liga kot vsi preostali glasbeniki. Naj ti razložim iz perspektive Dalmatinca. Pri nas kot dojenček najprej slišiš mamin glas, nato babičinega, za tem glas Oliverja in šele nato očeta," mi je z nasmeškom na obrazu v enem izmed intervjujev zaupal Zlatan Stipišić Gibonni in nadaljeval: "Odkar vem zase, poslušam Oliverjev glas. On ni pevec, ampak je del vsake dalmatinske družine, saj smo zrasli z njegovo glasbo in najboljšimi pesmimi." Pa vendar njegove neumrljive pesmi, kot so Cesarica, Oprosti mi pape, Tko sam ja da ti sudim, niso odmevale le v Dalmaciji, temveč so že davno prestopile vse meje, se naselile v naše domove ob hladnih zimskih večerih ali pa tudi danes odmevajo iz avtomobilskih zvočnikov, medtem ko se peljemo proti obali. "Oliver je glasbenik, ki je v svoji karieri naredil najmanj napak. Vsi glasbeniki delamo, Bosanci radi temu rečemo 'budalaštine', stvari, na katere nismo najbolj ponosni," je mnenje o svojem dobrem prijatelju, ki ga je navdušil za ribolov, z menoj delil Željko Bebek. V zadnjem letu - odkar je javnost pretresla njegova diagnoza pljučnega raka - so se moji pogovori s hrvaškimi glasbenimi mojstri pogosto sukali okrog Oliverja, ki je v bogati in dolgoletni glasbeni karieri vplival na številne glasbenike ter ustvaril nešteto nepozabnih duetov.
Poklonili so se glasbeni legendi: Ljudje so se zbrali po ulicah in peli
Na dan smrti so se po številnih dalmatinskih mestih zbrale skupinice ljudi in prepevale Oliverjeve pesmi. V Splitu se je pred magistratom zbralo okoli 300 ljudi, na stopnicah zgradbe pa je z ritmom pomagal ženski zborček. V Veli Luki, kjer se je Oliver počutil najbolje, so se zbrali krajani in zapeli pred njegovo hišo. Tudi v Zadru so se s pesmimi poklonili glasbeni legendi. Od Oliverja so se poslovili v torek na splitski rivi, pogreb pa je potekal v krogu najbližjih, v njegovi ljubi Veli Luki na Korčuli. "Morje je neizmerno lepo, tako kot planine, reke, tako kot preostala narava. Ne morem živeti daleč od morja, menim pa tudi, da se ga je nemogoče naveličati. To je zgolj hipotetično, vendar povsem nemogoče. Ne moreš se mu odreči in ne moreš mu vladati, lahko ga le spoštuješ in postaneš njegov prijatelj," je v enem izmed intervjujev za Story povedal Oliver.
Zadnje besede: "Ustavila me je bolezen"
"V življenju se nič ne more načrtovati in tokrat me je ustavila bolezen, zato ne morem biti z vami. Kot otrok sem si vedno želel peti in igrati, a zdaj se je to nekako prekinilo, prekinile so se te moje sanje. Ob tej priložnosti bi rad pozdravil vse prijatelje, ki so mi stali ob strani. Koliko dobrih ljudi je bilo okoli mene, ki so me podpirali v vsem, v tej krizi," je dejal ob podelitvi porina za življenjsko delo v kratkem videu, saj se mu zaradi bolezni dogodka ni uspelo udeležiti, in nadaljeval: "Veliko, veliko dobrih ljudi je bilo in ta nagrada, ki mi jo je žirija namenila, kaj naj rečem, zdi se mi, da imam še veliko časa za petje in igranje, če se bodo stvari popravile, vse bo še dobro. Hvala vsem. Hvala moji družini, ki mi ves čas stoji ob strani, in seveda hvala vsem tistim, ki so se trudili, da bi bile stvari zame lažje, tudi onkologiji v Splitu. Hvala vsem, uživajte v tem večeru, uživajte v vsakem trenutku, ker kaj je življenje drugo kot fantazija," so bile zadnje besede, ki jih je Oliver namenil publiki in glasbenim kolegom.
Življenjska zgodba: Mamo Kati je navdihnil Oliver Twist
Mali Oliver je na svet prijokal očetu Marku in mami Kati 7. decembra 1947. Ime je dobil po slavnem Oliverju Twistu, in če so že prvemu sinu nadeli rusko ime, so vsaj drugemu poimenovali angleško. Njegove tri sestre so umrle med drugo svetovno vojno, ko je družina pobegnila tudi v Egipt, potem pa se vrnila v domače kraje. Rojen je bil v Splitu, kjer je oče dobil delo pristaniškega pilota, vendar je bil vse življenje neizmerno povezan z Velo Luko, kjer je preživel tudi velik del svojega otroštva. Obiskoval je splitsko glasbeno šolo, najprej se je učil klavirja, potem še klarinet in kitaro. Ko mu je bilo pet let, je od očeta dobil čudovite orglice in takrat se je njegovo življenje za vse večne čase povezalo z glasbo. Mali Oliver je zabaval otroke v svoji ulici in potnike trajekta, ki je plul med Splitom in Korčulo. Širši javnosti se je prvič predstavil na otroškem festivalu leta 1961 s pesmijo Baloni, istočasno pa je z bratom Aljošo za splitski radio snemal priredbe svetovnih uspešnic. Po maturi se je vpisal na višjo pedagoško akademijo, vendar ni nikoli postal učitelj glasbene vzgoje, saj je začel resneje služiti z glasbo. Dve leti po festivalu se je pridružil kultni splitski zasedbi Batali, na tekmovanju amaterskih pevcev pa si je s pesmijo Yesterday prisvojil prvo mesto. Leta 1967 se je predstavil na splitskem festivalu s pesmijo Picaferaj, ki si je že takrat prislužila nesmrtnost. Po uspehu na festivalu se je podal po svetu ter pridobil številne izkušnje, ki so bile izhodišče poznejših uspešnic. "Nekaj mesecev sem živel v Mehiki, takrat sem bil v svojih zgodnjih dvajsetih. Igral sem s še nekaj tujci, vsak večer. Naš repertoar je bil kot današnji MTV," mi je v enem izmed intervjujev zaupal Oliver in dodal, da so ga želeli obdržati v Mehiki, a so se njegovi prijatelji razbežali na vse konce sveta, tako se je tudi sam vrnil domov: "Bil sem premlad, pretežak. Čeprav mi je bila država všeč, revna, pa vendar lepa. Ima dušo! Morda se kaj dosti o glasbi tam nisem naučil, zato pa sem se precej naučil za življenje. V kratkem času sem izvedel veliko stvari, ki jih drugje morda ne bi. Vsaka noč je bila moja! Naučil sem se spoštovati druge, medtem ko sem se na severu Evrope, kjer sem prav tako preživel nekaj časa, naučil točnosti. Ko sem to preizkusil v Mehiki, so bili vsi neuspešni. Veselo so zamujali, jaz pa sem bil točen kot ura." V tujini je ostal vse do 1972, dve leti zatem se je s pesmijo Ča će mi Copacobana v velikem slogu vrnil na splitski festival in osvojil prvo nagrado občinstva. V sodelovanju z legendarnim Zdenkom Runjićem, s katerim sta postala tesna prijatelja, je nato ustvaril številne nepozabne pesmi, ki odmevajo še danes in so osvojile najprestižnejše glasbene nagrade, med drugim nesmrtna Cesarica, s katero si je prislužil glasbeno nagrado porin. S tem je stopil na bogato in plodno glasbeno pot, ki ga je pripeljala tudi v nekatere največje svetovne dvorane, vse od londonskega Royal Albert Halla, pariške Olympije do Opera House v Sydneyju.
Zadnji trenutki: Novico je sporočil sin Dino
Dragojević je preminil okrog pete ure zjutraj v splitski bolnišnici, kjer je preživel zadnji mesec. "Poskusili smo vse. Profesor Vrdoljak, ki je vodil zdravljenje, je najboljši v Evropi, ampak bolezen je bila močna. Postajal je le še slabši in na koncu je samo zaspal. Ni čutil bolečin ali agonije, prav tako se ni mučil," je v kratki izjavi za hrvaške medije pojasnil najstarejši sin Dino in povedal, da je bila družina nenehno z njim ter da je zdravljenje vodila zelo izkušena ekipa. Poleg Dina je Oliver za seboj pustil ženo Vesno ter dvojčka Damirja in Davorja in vnuke Duja, Tonija ter Lucijo.
Oliverjevo zadnje poletje: S sinovi je rad lovil ribe
Poletne dni je Oliver navadno preživel z družino, na jahti, kjer je s sinovi lovil ribe. "Poleti nikoli ne delam, temveč se družim s svojo veliko družino. Plavamo in izkoristimo vse dni, da nadomestimo pretekle mesece. Takrat pojemo, plavamo, balinamo, ribarimo ... Vendar smo pri slednjem zelo ekološki, saj male ribice spustimo nazaj v morje. Paziti moramo svoje morje," mi je v enem izmed intervjujev zaupal Oliver, ki se je pred očmi turistov skril na prav poseben način. Poleti je tako z barko odplul na morje, pred radovednimi pogledi pa sta ga varovali čepica in brada. Prav posebej pri srcu so mu bili slovenski turisti in venomer je rad poudarjal: "Vi ste najboljši turisti! Tisto o sporih med Slovenci in Hrvati je le nepotrebna politična propaganda."
Prijatelji ne morejo skriti žalosti
Od Dragojevića so se poslovili tako številni športniki kot tudi glasbeniki in pomembni obrazi hrvaškega političnega vrha. Predsednik vlade Andrej Plenković ga je označil kot osebo, ki je živela glasbo, morje in svojo Dalmacijo ter je bila duša Hrvaške. Sožalje Dragojevićevi družini je izrekla hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Poudarila je, da je Dragojević v antologiji hrvaške glasbe pustil neizbrisno sled. Njegov odhod Hrvaška čuti kot odhod družinskega člana.
Oglasili so se tudi njegovi glasbeni kolegi, ki ne morejo skriti žalosti ob izgubi prijatelja. Tony Cetinski je zapisal: "Dragi moj morski volkec. Po tvojem odhodu nič več ne bo isto, dragi naš Oliver. Vse tvoje šale in traparije, s katerimi smo se zabavali kot otroci, so trenutki, ki jih nikoli ne bom pozabil. Priznati moram, da sem te imel rad, rad kot očeta." Prijatelj Zlatan Stipišić Gibonni pa je novinarjem zaupal: "Bil je zelo enostaven, nikoli ni kompliciral. Imel je osebnost, ki je nikoli nisem srečal, a noben izmed njegovih stavkov se ni začel z 'jaz'. Nikoli ni rekel, da je imel super koncert, ampak da je imel koncert in tam je bila super publika, ki je odlično pela. Nikoli ni postavljal sebe v ospredje. Kot da je bil to koncert, na katerem je bil. Kot da je bil koncert, na katerega nismo prišli zaradi njega, čeprav smo v resnici bili vsi tam le zaradi Oliverja. Nima ega, ta živi na nekem drugem naslovu. Njegov opus je precej bolj pomemben, kot se nam dozdeva," je povedal žalostni Gibo. Stjepan Hauser, član dueta 2Cellos, ga je označil za svojo glasbeno dušo dvojčico, Severina pa je v čustvenem zapisu priznala, da ji je zelo, zelo težko in nadaljevala, da je Oliver Dragojević v njenem genskem zapisu, v DNK vseh nas ...
"Težko je verjeti, da ga ni več," je ob smrti Oliverja povedal Zlatko Dalić in nadaljeval: "Povsem ste me presenetili s to novico. Lahko vam rečem le, da sta Split in Hrvaška izgubila velikega človeka, enega izmed največjih glasbenikov v svoji zgodovini." Od Oliverja so se poslovili številni hrvaški športniki, med drugim Luka Modrić, ki je ob Oliverjevi sliki zapisal: "Zbogom, največji."
Tudi v slovenskem glasbenem prostoru zeva velika žalost. "Tvoja duša, dragi Oliver, se je vedno popolnoma razdala publiki. In to tako zelo, da se je na koncu utrudila in zaspala. Počivaj v miru, dragi moj kolega," je zapisala Helena Blagne, glasbenik Jan Plestenjak pa je zapisal: "Odšel je največji pevec, interpret ... in prijatelj." Ob tem je priznal, da sta se spoznala pred 20 leti, in od takrat ga je Oliver vedno klical 'mali'.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Shutterstock, Fulvio Grissoni, Zoran Orlič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
