V mrzlih zimskih dneh marsikdo pomisli na sončno poletje, ki ga je preživel med borovci in ob kristalnem Jadranskem morju. Prav zato so koncerti večnega hrvaškega romantika Oliverja Dragojevića med nami tako dobro sprejeti, saj poleg čudovitih pesmi lahko za kratek čas spet, kljub snežinkam, začutimo prijeten vonj po morju in toplih poletnih večerih.
Story: V preteklem tednu ste z nastopom navdušili mariborsko dvorano Tabor, 21. decembra pa vas časa še koncert v Cankarjevem domu. Ali radi nastopate pred slovensko publiko?
Seveda. Velik kompliment za glasbenika je, kadar je ljudem všeč njegova glasba in pojejo na glas njegove pesmi.
Story: Nam zaupate svoj recept za uspeh ...
Ljudje ti morajo verjeti, sam pa moraš uživati v tem, kar počneš, svojo službo moraš imeti rad. Poleg tega moraš biti pozoren na to, da ustvarjaš dobre stvari in da ni vse kar tako, brez zveze. Glasba mora biti smiselna, melodija pa všečna. Verjamem, da se pri dobri pesmi vse komponente ujamejo.
Story: December je za glasbenike prav gotovo najbolj zaseden mesec. Vas koncerti in nastopi izčrpavajo?
Sploh ni problem v koncertih, temveč v vseh potovanjih, predpripravah in vožnjah. Vse neprespane noči, hoteli, neznane kuhinje ... Koncerte imam najraje na svetu, najbolj uživam v petju, vendar me proces pred dogodki utruja. Zdaj ustvarjam že več kot 50 let, saj se z glasbo ukvarjam že od 11. leta starosti.
Story: Zakaj menite, da je ljudem všeč vaša glasba?
Ah, to je pa izredno težko reči. Težko je trditi, ali jim je bolj všeč to ali tisto. Mislim, da jim je všeč melodija, glasba. To je tako, kot bi ženo vprašal, ali me ljubi, in bi mi odgovorila, da me. Jaz pa bi jo vprašal, zakaj. Nemogoče je pojasniti.
Story: O katerih temah najraje prepevate?
V mediteranskem stilu, ki po melodiji sloni na italijanskem. Pesmi malo spominjajo na italijanske canzone, ki sem jih rad poslušal v Italiji in na festivalu v San Remu. Z Italijani smo si po načinu razmišljanja izredno blizu.
Story: Vaše pesmi so predvsem ljubezenske, poleg tega pa seveda tudi morske.
Vsak izmed nas ima rad morje, tako da je pri tem praktično nemogoče zgrešiti. To je čisti psihološki test. Kadar smo na morju, smo brez skrbi, uživamo, nimamo skrbi, zato morje povezujemo z nečim lepim. Pozimi je hladno, mraz, zaposluje nas služba. Ja, pa pismo, kdaj bo že poletje, da bomo odšli na morje?
Story: Kakšen pa je vaš odnos do morja?
Morje je neizmerno lepo, tako kot planine, reke, tako kot preostala narava. Ne morem živeti daleč od morja, menim pa tudi, da se ga je nemogoče naveličati. To je zgolj hipotetično, vendar povsem nemogoče. Ne moreš se mu odreči in ne moreš mu vladati, lahko ga le spoštuješ in postaneš njegov prijatelj.
Story: Ob vaših melodijah pomislimo na poletje in tople sončne dni. Kako pa vi preživljate poletne dni?
Poleti nikoli ne delam, temveč se družim s svojo veliko družino. Plavamo in izkoristimo vse dni, da nadoknadimo pretekle mesece. Takrat pojemo, plavamo, balinamo, ribarimo ... Vendar smo pri slednjem zelo ekološki, saj male ribice spustimo nazaj v morje. Paziti moramo svoje morje.
Story: Kaj pa številni turisti, ki poleti zasedejo dalmatinske plaže?
S svojo barko poleti odplujem na morje, da pa me ljudje ne prepoznajo, si pustim rasti brado in umaknem očala. Ko me spoznajo, je namreč takoj nemir. (smeh) Tako je, najraje odplujem na morje.
Story: Kakšni so po vašem mnenju slovenski turisti?
Vi ste najboljši turisti! Radi zapravljate, pojete in se družite. Tisto o sporih med Slovenci in Hrvati je le nepotrebna politična propaganda.
Story: Lahko se zgodi tudi, da kateri izmed turistov pristopi do vas in vas prosi, da zapojete ...
Težko je igrati na silo, to se zgodi povsem spontano. To je tako, kot bi ti nekdo rekel, povej kaj smešnega. Preprosto ne gre!
Story: Oboževalci si vas predstavljamo na barki z ribiško palico v roki. Kdo vas je naučil ribolova?
Moj oče, vendar se naučiš po tradiciji. Na morju si, ne moreš početi nič drugega. To je tako kot pri vas Slovencih, ki smučate. Mi Dalmatinci pa ribarimo.
Story: Kako pa se počutite v zimskih mesecih?
Uf, ne maram zime. Nekoč so me odpeljali na sneg in preden nase navlečem vso tisto opremo, sem že nervozen in utrujen. Pozimi me rado zebe, poleg tega že zelo težko ogrejem svoje stare kosti. Poleti imaš na sebi precej manj oblačil, že tako ne razumem tega, da moraš biti oblečen kot človek, ker je nekdo tako rekel.
Story: Vendar pa je pozimi na morju prijetno, saj ni veliko turistov.
Pozimi je na obali mirno, tudi morje v tem letnem času ni razburkano, temveč umirjeno. Takrat sem najraje sam z morjem, z njim se družim in pogovarjam.
Story: Kaj vam pomeni božič?
To je dan, ki ga izkoristiš za druženje z družino. Takrat se poje in druži, zato je to nekaj večjega ter veličastnega. Zberemo se ob mizi in tradicionalni hrani ter si izmenjamo darila.
Story: Boste letošnje silvestrovo preživeli na koncertnem odru?
Seveda, v Skopju. Sicer nisem najbolj navdušen nad službo na silvestrovo, saj je naporno, pa tudi moja družina ostane doma. Potem pa se bova z ženo za dober mesec odpravila na oddih v Velo Luku.
Story: Od vašega zadnjega albuma sta minili že dve leti. Kakšni so vaši načrti za prihajajoče leto?
Ha, majhno presenečenje. Povem vam samo to, da pri projektu sodelujem s še nekim glasbenikom.
Story: Pred kratkim ste praznovali tudi rojstni dan. Kako se ob tem počutite?
Staro! Resnično se z vsakim letom počutim še starejše.
Story: Vendar nekateri menijo, da si star toliko, kolikor se počutiš.
S tem se povsem strinjam. Marsikdo hodi po tem svetu in mu je žal, ker vsi vidijo le staro telo, ne pa otroka, ki biva znotraj njega. Počasi ugotavljaš, da je vse manj lepega v življenju, saj romantika počasi izginja, mladi pa se ukvarjajo s tehničnimi napravami.
Story: Kako pa se znajdete v vlogi dedka?
Odlično, vendar po pol ure igranja z vnuki postanem živčen in se umaknem, saj so izredno glasni. V družini imamo veliko dvojčkov, moj dedek je imel brata dvojčka, moja sinova sta dvojčka, prav tako vnuka.
Story: O vašem osebnem življenju vemo zelo malo.
Pa vedo vsi vse! (smeh) Medijev ne maram preveč, rad pojem in igram. Vsi me sprašujejo isto, katera je moja najljubša pesem, pa nimam pojma! To je tako, kot da imaš na voljo deset lepih žensk, pa izberi najlepšo.
Story: Kaj pa vaša družina meni o vašem glasbenem ustvarjanju?
Seveda jim ne ustreza to, da sem pogosto odsoten, vendar tako je življenje glasbenika. A če bi sešteli vse skupaj, sem doma veliko več kot ljudje, ki osem ur na dan preživijo v službi. Moj sin se je nekaj časa ukvarjal z glasbo, vendar mu ni več ustrezala in se je od nje poslovil.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Primož Predalič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
