Čeprav je od njegove smrti minilo že nekaj let, ga številni nikoli ne bodo pozabili.
Glasbenik Oliver Dragojević se je za vedno poslovil leta 2018, a njegove pesmi ostajajo še kako žive. Poznajo jih številne generacije po prostorih nekdanje Jugoslavije, in še dandanes jih vrtijo na številnih zabavah. Postal je nesmrtna glasbena ikona. Njegovo življenje skriva številne manj znane zgodbe, ki jih je v knjigi z naslovom "Oliver: južnjaška uteha“ opisal Zlatko Gall.
Njegovo otroštvo je bilo skromno. Rodil se je lea 1947 in je bil peti otrok Mate (Marka) in Kate Dragojević, ki sta izvirala iz Vele Luke na Korčuli. Ime mu je izbrala mama, navdih pa je našla v liku Oliverja Twista. Manj znano (žalostno) dejstvo je, da je Oliver v otroštvu izgubil tri sestre. "Moja mama je vedno govorila, da smo bili pravi povojni reveži. Pred mano so se rodile tri sestre – Glorija, Marija in Tatjana, a vse so umrle pred mojim rojstvom. Dve v Veli Luki takoj po porodu, ena pa v partizanskem begunskem taborišču El Shatt zaradi salmonele. Imam pa še starejšega brata Aljošo,“ je nekoč povedal Oliver.
Ni sanjal, da bo pevec
V otroštvu je hotel postati mesar - razlog za to pa je povsem praktične narave. Kot otroka ga je očaral fant, čigar oče je bil mesar, posledično pa je bilo v njegovem domu vedno dovolj mesa. To je Oliverja, ki je odraščal v precej skromnejših razmerah, precej impresioniralo.
A usoda je hotela drugače. Ko je imel pet let, mu je oče kupil ustno harmoniko. Ta je bila njegov prvi instrument. Nato je pri desetih letih dobil kitaro, kasneje se je naučil igrati še klavir, klarinet, saksofon in orgle.
Preberite še: Nikoli ne vzemite te hrane iz samopostrežnega bifeja, svarijo mikrobiologi
Prvi javni nastop s starejšim bratom
Prvič je javno nastopil leta 1957 na radiu Split, kjer je s starejšim bratom Aljošo zapel pesem "Diana“. Po tem sta skupaj nastopala na poletnih terasah restavracij v splitskem ladjedelnem kompleksu. Do njegovega prvega večjega samostojnega nastopa je prišlo leta 1967, ko je v Splitu zapel pesem "Picaferaj". Čeprav je pesem kasneje postala kultna uspešnica, takrat ni dosegla velikega uspeha.
Po tem razočaranju je Oliver za štiri leta odšel v tujino, kjer je igral po klubih v Nemčiji, Švedski, Švici, Angliji in celo Mehiki. Tam je izboljšal svoj glas in razvil prepoznavni hrapavi bariton.
Usodno srečanje v Dubrovniku
Ko se je vrnil domov - leta 1973 - je začel nastopati z Dubrovačkimi trubadurji. V Dubrovniku je spoznal svojo življenjsko ljubezen, Vesno, ki je takrat delala v tamkajšnji bolnišnici.
Leto 1974 je zaznamovalo njuno poroko, a tudi prvo večje Oliverjevo priznanje v glasbi – pesmi "Ča će mi Copacabana" in "Galeb i ja" sta ga ponesli med največje glasbene zvezde. Vendar pa je mladi par v istem letu doživel osebno tragedijo – med porodom jima je umrla prvorojenka. Ta dogodek ju je še bolj povezal, Vesna pa je nato Oliverja spremljala na dolgih turnejah po Evropi in Združenih državah Amerike.
Novo na Metroplay: "Zdravo prehrano definirajo temeljni principi, ki veljajo za vse nas" | Mario Sambolec