Parov Stelar: V sinovih očeh ustvarja glasbo "Racmana Jake"

Parov Stelar: V sinovih očeh ustvarja glasbo "Racmana Jake" (foto: Jan Kohlrusch, Goran Antley, Profimedia) Jan Kohlrusch, Goran Antley, Profimedia
Vir: Story
8. 9. 2017

V ozadju so odmevali zvoki elektro svinga, medtem ko sva se z Marcusom Fürederjem, ki ga številni bolje poznajo pod imenom Parov Stelar, udobno namestila v naslanjačih. Njegovi elektronski ritmi so obujajo duh preteklosti, ob njih pa z boki pomigajo še tako zahtevni poslušalci.

Vendar pa sva glasbene tematike le oplazila in zašla v povsem drugačne vode, zaupal mi je, da je družina njegov največji ponos in da bi prav kmalu lahko namesto za mešalko končal s teniškim loparjem v roki.

Story: S koncerti ste skorajda obkrožili že celo zemeljsko oblo. Bi torej lahko rekli, da ste svetovljan ali pa se še vedno najbolj domače počutite pri naših severnih sosedih?

Že približno pet let prebivam na Majorki, zato mi je dom, čeprav moje korenine izvirajo iz Avstrije. Ne vem, kaj mi je na Balearih tako všeč. Niti ne vem več, zakaj smo se odločili za Majorko. Danes moj sin tam obiskuje šolo, mi pa smo se na življenje že popolnoma privadili, zato bi se le s težavo odločili za selitev.

Story: Ali ob vseh turnejah in nastopih kdaj pogrešate dom?

Nekateri člani moje skupine se šalijo, da je dom tam, kjer stoji naš avtobus. (Smeh) Sam se ne počutim tako, saj me velikokrat na turnejah muči domotožje.

Story: Prepotovali ste skorajda ves svet. Kaj pa vas je najbolj navdušilo oz. inspiriralo?

Uh, to je težko vprašanje. Veliko je predelov, ki so v meni pustili poseben pečat. Vsak prostor skriva svoje čare. Morda bi izpostavil Francijo, kjer smo preživeli veliko časa. Sem priljubljen član francoske elektronske scene, po drugi strani pa mi je všeč tudi vzhod. Morda Poljska, ali pa južneje ... Turčija. Nekatere države, ki jih na prvo žogo niti ne bi povezovali z glasbo. Tudi Rusija je ena izmed takih.

Story: Ste morda našli prostor pod soncem, kjer bi se lahko ustalili?

No, niti ne. Obiskal sem številna prečudovita mesta, vendar nisem potoval iz turističnih, temveč iz poslovnih razlogov. Rad imam Grčijo, vendar mi je španski način življenja dosti bližje. Saj veš, španska siesta, mir in vsakdan brez stresa! Mislim, da je to kombinacija lepega vremena in načina življenja. Zame ima Majorka prav posebno magično moč, ki je ne morem izraziti z besedami.

Story: Kaj pa Slovenija? Glede na to, da prihajate iz Linza, ste jo kdaj pa kdaj gotovo obiskali še pred začetkom glasbene kariere.

Seveda, že kot otrok sem velikokrat obiskali Slovenijo. Država je naravnost čudovita, začaral pa me je tudi duh Sredozemlja, ki ga lahko občutiš na vaših tleh zaradi prisotnosti morja. Navdušilo me je tudi občinstvo, ki je odprta za spremembe, kar je zelo pomemben dejavnik. Ko sem koncertiral v Kinu Šiška, nisem vedel, kaj pričakovati, in bil sem zelo zadovoljen, ko se je občinstvo skupaj z menoj podalo na potovanje, ne da bi jih kaj držalo nazaj.

Story: Kakšen pa je vaš pogled na slovensko mentaliteto v primerjavi z avstrijsko?

Vsaka država ima svojevrstno miselnost, zaradi česar so potovanja še bolj zanimiva. Všeč mi je ideja o svetu brez meja, vendar verjamem, da je vloga glasbe prav v tem, da prečka meje. Rad imam raznolikost kultur, saj se drug od drugega lahko marsikaj naučimo.

Story: Kaj jemljete kot svoj največji dosežek? Morda prav to, da zabriše meje med narodi?

Deset let sem potreboval, da je moje ime postalo znano tudi širšemu svetu. Nisem pričakoval, da se bo na koncu vse skupaj tako dobro izcimilo. Naš trenutni izziv pa je, da se obdržimo na tako visokem nivoju. Največja težava mladih umetnikov je namreč ta, da ustvarijo en sam hit in kmalu utonejo v pozabo. Ne vedo, kako naprej. To je najtežji del, vendar sem zadovoljen, da nam je ta del uspelo premostiti.

Story: Na kaj pa ste v življenju najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na svojega sina in družino. Glasba je seveda pomembna komponenta mojega življenja, moja strast. Ne vem, če že imaš otroke, vendar boš videla, da se starševstva ne da primerjati resnično z ničimer. Imeti doma nekoga, ki ti steče v objem. To je vrsta ljubezni, ki je do prihoda sina nisem izkusil.

Story: Družina torej predstavlja pomemben del vašega glasbenega življenja.

Seveda. Moja žena je prav tako umetnica, slikarka in pevka. Naše življenje je tako polno umetnosti in glasbe. Vesel sem, da sin odrašča v tako barvitem okolju. Glasba namreč ni le moj poklic, temveč način življenja.

Story: Kaj pa o vašem delu meni vaš sin?

No, danes mu je všeč, pred dvema letoma pa jo je imenoval kar glasba Racmana Jake. (smeh) Včeraj je bil prvič z menoj na koncertu, lahko si je ogledal postavitev opreme, se sprehodil po odru in se seznanil z mojim delom. Mislim, da mu je bilo všeč.

Story: Menite, da bo sledil vašim stopinjam? Ima zadosten potencial?

Ne vem, star je šele pet let. Rad bi mu dal vso svobodo, ki jo potrebuje. Če bo želel postati zobozdravnik, pa naj.

Story: Pa bi želeli, da stopi na glasbeno to, glede na to, da ste se o vseh ovirah na njej lahko prepričali tudi sami?

Če odkrito pomislim, morda res ne bi bil najbolj srečen, če bi se odločil za glasbeno kariero. Dobro vem, kaj se je v zadnjih desetih letih dogajalo v zaodrju in kaj vse smo morali prestati, zato bi bilo njegovo življenje dosti lažje, če bi izbral drug poklic. Tudi sam se ne bi najbolje počutil, če bi vedel, da je trenutno na turneji.

Story: Kako pa vam je sin podoben? V njem dostikrat vidite sebe?

Mislim, da je moja žena na to bolj pozorna. (smeh) Dostikrat me opomni, kako zelo mi je podoben. "Glej, to si pa čisti ti," se rada šali, kadar malček kakšno ušpiči. Sam se otroštva seveda ne spominjam preveč dobro, ampak kadar pa povprašam očeta, ali sem bil tudi sam tako poreden, mi z veseljem pove, da sem bil še hujši. (smeh)

Story: Sami sebe pogosto kujemo v zvezde.

Seveda, vsi mislimo, da smo bili prav ljubki in pridni otroci. Vendar to ni res! (smeh)

Story: Ste že na začetku vedeli, da boste pristali v glasbenih vodah ali ste imeli v mislih kako drugo dejavnost?

Najprej sem želel postati profesionalni igralec tenisa, saj sem do svojega 15. leta igral tenis. Bil sem zelo blizu, vendar pa sem kmalu odkril, da si dosti večja faca, če po svetu hodiš s torbo, polno albumov kot pa teniškim nahrbtnikom. (smeh) Vesel sem, da sem se odločil za glasbo, saj se lahko z ustvarjanjem ukvarjam dosti dlje kot pa s tenisom. Glede na to, da sem star 42 let, bi svojo teniško pot sklenil že pred leti.

Story: Še dandanes v roke primete teniški lopar?

Včasih, bolj za to, da navdušim svoje poslovne partnerje. (smeh) Nimam veliko časa, zato se v prostem času rajši odpravim teč, namesto da bi iskal partnerja za tenis.

Story: Še veste, kdo je bil v tistih časih vaš vzornik?

Tega se dobro spominjam. Moj idol je bil švedski teniški igralec Björn Borg. Ko pa sem zaplul v glasbene vode, nikoli nisem imel vzornikov, temveč sem se osredotočil bolj na glasbo. Spominjam pa se, da je bila prva plošča, ki sem si jo kupil, album skupine Fine Young Cannibals. Še danes se dobro nasmejem ob tem. (smeh)

Story: Kaj menite, da je najboljša plat vašega glasbenega poklica?

Glasba je jezik, ki je razumljiv vsem. Ni nujno, da ti je jezik všeč, vendar razumeš pomen. Nisem ljubitelj metalske glasbe, vendar razumem, kaj mi želijo povedati. Všeč mi je, da glasba briše meje, je neke vrste univerzalni jezik, ki ga razumejo vsi narodi. Verjamem, da glasba povezuje različne kulture. Sving glasbo so navdahnili tudi vplivi ciganske in balkanske glasbe. Danes je ta mešanica še kako pomembna.

Story: Verjamete, da lahko glasba spremeni svet?

Mislim, da ga je že spremenila. Morda ne naenkrat, vendar se spreminja korak za korakom. Glasba so čustva, ki vplivajo na svet. Tudi vera ni nič drugega kot čustva, vendar pa včasih precej negativno vpliva na svet. Z glasbo je drugače, ali ti je všeč ali pač ne, nisem pa še slišal, da bi se ljudje pobijali zaradi drugačnega glasbenega okusa.

Story: Kaj pa sicer običajno poslušate med vožnjo z avtomobilom?

Vse vrste glasbe, večinoma pa elektroniko. V nasprotju z nekaterimi glasbeniki v prenašanju glasbenih datotek ne vidim ničesar slabega, saj lahko tako ljudje spoznajo dosti več različnih vrst glasbe. Težava velikokrat nastane le, ker ne poznaš glasbenika, kar lahko nekaterim mladim skupinam predstavlja veliko težavo. Glasba me sicer ves čas inspirira, zato z veseljem prisluhnem novi glasbi. Ne poslušam le svojih albumov. Rad poslušam glasbo, ki je trenutno popularna, saj živim za sedanjost, ne v preteklosti.

Story: Od kdaj verjamete v tovrstno življenjsko filozofijo?

Že od nekdaj. Marsikdo verjame, da živim v 30. letih prejšnjega stoletja, vendar ni tako. To je le delček mojega življenja, saj sem slog glasbe združil z modernim 'beatom'. Vzel sem energijo preteklih dni in jo preoblekel v sodobno obleko. Ne počutim se nič kaj nostalgično.

Story: Torej si ne bi privoščili kakšnega potovanja v čas?

Ne! Morda sami vidimo veliko romantiko v potovanju v čas. Vidimo zanimive pričeske, barvita oblačila in mirnejši način življenja, vendar mislim, da življenje takrat ni bilo kaj dosti lepše. Kar zlepa pozabimo, da je času vladala velika gospodarska kriza, mi pa vidimo le romantično plat obdobja. Mislim, da smo lahko zadovoljni s tem, kar imamo, kjer smo.

Nika Arsovski

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story36/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 36/2017

Story 36/2017, od 31. 08. 2017