Ljudem okrog sebe s težavo odpre dušo, priznava. Znotraj ledene lupine se v resnici skriva boječe in sramežljivo dekle z več vidnimi vlogami, kot jih lahko preštejemo na prste ene roke. Patricia Rooney Mara je dekle, ki je zavrnilo ugajanje družini in namesto nadaljevalo tradicijo ameriškega nogometa raje bralo scenarije in zadihalo hollywoodski zrak.
Pravijo, da lahko hollywoodske igralke razdelimo v dve kategoriji. Prve so seksi starlete, ki se na vse pretege trudijo prepričati javnost o njihovi fantovski podobi med odraščanjem, nasproti pa jim stojijo 'resne' ženske brez posluha za mrhovinarske medije, ki od njih želijo le obrekovanje in vroče novice. Ne marajo govoriti o ničemer drugem kot o umetnosti. Rooney Mara se označi za slednjo. Bi ji to lahko očitali? Nikakor.
Dekletu blede kože ni nikoli primanjkovalo domišljije, iz katere ji je uspelo črpati vse potrebno za filmske like. V Fincherjevi interpretaciji romana Dekle z zmajskim tatujem (The Girl with the dragon tattoo) odigra Lisbeth Salander, ekscentrično dekle z zakoreninjeno jezo do družbe, depresivnimi vzgibi, polno tetovaž in pirsingov po različnih delih telesa. Obuti Salandrine motoristične čevlje ni bil nič bolj zanimiv izziv kot pri ostalih vlogah.
Na splošno se nanje pripravlja tako, da veliko bere: "Ob ustvarjanju Zmajskega tatuja ni bilo intervjuja, v katerem me ne bi povprašali o procesu snemanja in priprav. Morala sem se naučiti nekaj ekstremnih veščin, pa vendar se celotna izkušnja združi v seznam od spremembe pričeske na povsem kratke lase in učenje vožnje motorja." Mnogo novinarjev, ki je imelo priložnost z njo poklepetati, se strinja: njen izraz na obrazu v živo pove malo, mnogo več da na velikih zaslonih.
"Klasična, skorajda tiha mimika. Idealna za snemanje," jo je opisal Steven Soderbergh, ki je režiral eno od njenih nedavnih produkcij, Stranski učinki (Side Effects). Mimogrede, med snemanjem je priznal, da ga ni hotela za prijatelja, temveč je le želela dobiti priložnost za vlogo v mešanici klasičnega trilerja in kulturne introspekcije - v tem primeru vpogled v spletke, ki se sučejo okoli farmacevtske industrije. Rooney pravi, da je 'slaba lažnivka': "Ljudje me imajo za skrivnostno, a verjemite, če mi ne bo všeč nekaj, kar boste rekli, boste z mojega obraza to takoj zaznali."
Ne pozabimo, pečat je pustila tudi kot dekle Marka Zuckerberga. Filmsko, seveda, v Socialnem omrežju ob pevcu Justinu Timberlaku. To je bila tudi njena prva večja vloga. Njeno delo pa ni edino, ki vzbuja pozornost. Dolžna ne ostane z zadržanim značajem, pravijo novinarji. Igralka se tega ne otepa, ravno nasprotno, oznake naslovi z resnico brez dlake na jeziku. "Čutim, da me emocionalni zid obdaja že od tretjega leta starosti, in če sem povsem iskrena, ne vem ravno, zakaj. Prihajam iz številčne družine, ko se je za božič zbralo več kot 30 ljudi ... Morda je krivo ravno to. Od nekdaj nisem marala pretiranega socializiranja, če lahko temu tako rečem."
Ljudje jo težko preberejo, a tudi s tem se igralka irsko-italijanskega (po materi) in francosko-kanadskega porekla ne obremenjuje preveč. Ste vedeli, da njeno kri plemeniti bogata preteklost rodbine, vpete v ameriški nogomet? Ja, Rooney se je leta 1985 rodila kot prapravnukinja ustanovitelja newyorške ekipe ameriškega nogometa - Giantsov - Tima Mare, prav tako jo povezuje sorodstvena vez z Artom Rooneyjem, ustanoviteljem pittsburških Steelerjev. Njen oče, Chris, pa je podpredsednik združenja ocenjevanja igralcev pri Giantsih. Ožji družinski krog sicer prihaja iz newyorškega okrožja Bedford, mesteca Westchester County, kjer se je tudi rodila. 17. aprila je kot tretji otrok osrečila mamo Kathleen McNulty, nepremičninsko agentko (poleg igralske sestre ima še starejšega brata Daniela in mlajšega Conorja).
Po tem, ko je s spričevalom leta 2003 še zadnjič prestopila prag srednje šole, je pod okriljem povsem prostovoljne turistične šole dobila letalske vozovnice za odkrivanje eksotičnih kotičkov sveta. Štiri mesece je spoznavala kulturo Ekvadorja, Peruja in Bolivije, a jo je pot po južnoameriških pustolovščinah kaj kmalu vrnila v študijske tirnice. Ustanovila je lastno dobrodelno društvo v Keniji, imenovano Uweza Foundation, ki investira v izobrazbo, prehrano, medicino in razvijanje talentov tamkajšnjih sirot. Od družine ji je uspelo podedovati čut za sočloveka.Nadaljuje tradicijo filantropov, v zameno za odklanjanje ljubezni do ameriškega nogometa.
Odkritosrčno priznava, da je do njega imela že kot otrok določeno mero odpora, a se hkrati zaveda, da v njeni družini simbolično deluje kot 'lepilo' - vsaj tako ga opiše. Drži jih skupaj, ne glede na vse. Kakorkoli že, po tem, ko je okusila divjino, je leto dni študirala na univerzi Georgea Washingtona in se pozneje odločila za eno izmed newyorških uglednih univerz. Zatopila se je v knjige psihologije, ob tem pa čutila neizpolnjene igralske talente. Morda je k temu prispeval zgled starejše sestre Kate, takrat že profesionalne igralke. Navdihovalo jo je, tako kot je to uspevalo filmom V vrtincu, Rebecca, Bringing up baby ... Z materjo sta imeli posebno, tesno vez. Obiskovali sta teatre, lačni klasičnih filmov.
Ni se bala neuspešnih avdicij in zavrnitev, zato je začela pogumno korakati svojim sanjam naproti. Ob tem ne smemo zanemariti prve in edine vloge do takrat, ko je v srednješolski igri nastopila kot Julija v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija. Vlogo je dobila po tem, ko jo je nanjo prijavila prijateljica. Za prvo pravo avdicijo je pogum zbrala pri devetnajstih in se s sestro Kate leta 2007 preselila v Los Angeles. Delili sta si stanovanje, kar sramežljiva igralka opisuje kot dobro izkušnjo. Njune vezi so se okrepile, in čeprav danes ne živita več skupaj, si še vedno redno izmenjujeta mnenja o vlogah in scenarijih.
Rooney v osrčju filmske industrije torej biva komaj desetletje. "Los Angeles je grozno, nesrečno, osamljeno mesto," iskreno priznava. "Navaditi se moraš na zavračanje. Na začetku opravljaš avdicije, za katere nisi povsem primeren ali pa jih zgolj nočeš. Ampak moraš preživeti, moraš se uveljaviti," je v nekem intervjuju nekoč spregovorila o težkih začetkih, nič kaj drugačnih od drugih zvezdnikov. Težko bi verjeli, da nekaterim ni uspelo na plan izvleči njenih skritih, neomajnih potencialov, pa vendar. Tudi zanjo so bila vrata mnogokrat zaprta, razmišljala je celo o 'pobegu' nazaj na vzhodno obalo.
Danes Hollywood le redko kdaj pozdravi igralko takšnega kova. Takšno, ki se brez večjega napora kot kameleon prelevi v kožo zgolj fiktivnega človeka. V konkurenci Scarlett Johansson, Natalie Portman in Carey Mulligan za zlati kipec pred leti (za vlogo Salanderjeve) je bila še 'grdi raček'. Neprepoznavna. "Mnenja drugih ljudi si ne jemljem preveč k srcu. Vem, imela sem priložnost sodelovati s čudovitimi režiserji in morda me imate za tisto znano, elitno dekle. Jaz ne mislim tako o sebi. Če nekoč ne bo nihče več hotel delati z mano, me ne bi presenetilo." Kaj pa, če bi se to res zgodilo? Rada bi si ogledovala hiše. Pa ne zato, ker bi si rada privoščila novo rezidenco, ampak tako, iz čistega zadovoljstva. Ali pa bi na plan potegnila skrite strasti do plesa. "Kadar sem sama, sem nora plesalka in čisto preveč sramežljiva, ko plešem v javnosti. Ampak nekoč ... bom čut do plesa potegnila na plan. Le počakajte!"
Neja Drozg
