Jeff Bezos je vsekakor edinstven med titani tehnološkega sveta. Najbogatejšega človeka v moderni zgodovini po vplivu in slavi enačijo z Applovim ustanoviteljem, preminulim Stevom Jobsom, ima pa na parketu svetovne elite vseeno posebno mesto.
Čeprav ga znajo glasno kritizirati tako levi kot desni politiki, Bezos vsem očitkom navkljub ostaja javnosti bolj všečen kot denimo Mark Zuckerberg. 57-letni Bezos se bo v prihodnjih letih verjetno pojavljal v precej bolj prijaznih novicah kot do zdaj. Njegov naslednik, Andy Jassy, bo prevzel vajeti največje velikanske spletne prodajalne in bil tisti, ki ga bodo v prihodnje vlekli pred kongres, da poskuša ameriške senatorje nekako prepričati, da Amazon morda vseeno (še) nima preveč moči na tehnološkem trgu.
Jeff Bezos je Amazon vodil več kot 25 let. Podjetje je ustanovil konec leta 1994, ko je z avtomobilom potoval čez Ameriko od New Yorka do Seattla. Amazon se je začel kot spletna knjigarna, z leti pa je razširil ponudbo na praktično vse, kar si lahko zamislimo. Prav tako je ob strani razvijal tudi druge panoge – Amazon danes ponuja avdio in video pretočnost, strežnike za računalništvo v oblaku, razvija svojo lastno umetno inteligenco in ima pod svojim okriljem celo lasten filmski studio.
Bezos bo po umiku s položaja izvršnega direktorja Amazona vseeno še vedno močno vpet v razvoj podjetja, saj bo ostal največji delničar Amazona. Se pa seveda porajajo ugibanja, kam se bo Bezos s svojim izjemnim, kar 200 milijard težkim premoženjem, usmeril v prihodnosti.
Jasno je, da je Jeff Bezos že davno zrasel prek vloge izvršnega direktorja Amazona. Danes je znan tudi po tem, da ima izjemen vpliv tako v širšem aspektu ameriškega gospodarstva kot tudi v filantropiji, medijih in ne nazadnje celo v politiki.
Poznavalci se tako strinjajo, da bo najbogatejši človek na planetu v prihodnjih letih postajal le še bogatejši. Za začetek pa se bo zelo verjetno želel čim prej izkopati iz dejstva, da je z nehumanimi praksami v Amazonu postal obraz neenakosti. Pred njegovim dvorcem so namreč nasprotniki prav lansko poletje zgradili kar giljotino.
Ko so ga vprašali, kakšne ima načrte za naprej, je Bezos namignil, da se vidi v podobnih čevljih kot Bill Gates. Spomnimo, da se je Bill Gates s položaja izvršnega direktorja Microsofta umaknil leta 2000 in takrat postal izvršni član uprave, naslednji dve desetletji pa je potem gradil predvsem dobrodelno organizacijo Bill and Melinda Gates Foundation, ki je igrala pomembno vlogo tudi v boju z aktualno pandemijo.
Bill Gates je v zadnjih dveh desetletjih z aktivnim delom na področju filantropije postopoma le zabrisal prej neokrnjeno fasado brutalnega korporativnega despota. Nekaj podobnega si verjetno obeta tudi Bezos, ki je od leta 2017, ko je bil prvič razglašen za najbogatejšega Zemljana, začel podarjati okoli 100 milijonov dolarjev v dobrodelne namene vsako leto, prav tako pa je primaknil sočnih 10 milijard dolarjev v svojo fundacijo Bezos Earth Fund, ki je letos pozimi končno le štipendirala enega od projektov v sklopu celostnega koncepta prehoda na 100-odstotno čisto energijo.
Morda pa bo odslej Bezos posvetil več časa medijem. Leta 2013 je za pičlih 250 milijonov dolarjev kupil legendarno medijsko hišo Washington Post, ki je po gospodarski krizi neustavljivo drvela v propad. Bezosu jo je z dokapitalizacijo in pametnimi poslovnimi odločitvami uspelo ne le rešiti, ampak spremeniti v profitabilno podjetje, ki je v naslednjih letih zaposlilo več sto novinarjev. A prav zaradi lastništva Washington Posta je bil potem večkrat deležen napada prejšnjega predsednika Donalda Trumpa.
Vsekakor bo zanimivo spremljati naslednje odločitve tega zvezdniškega poslovneža. Čeprav ne bo več na čelu enega najmočnejših svetovnih podjetij, poznavalci pravijo, da se njegov vpliv nikakor ne bo zmanjšal. Le opazili ga ne bomo, ker ne bo več ves čas na očeh medijev.
Napisal: Darjo Hrib // Fotografiji: Profimedia
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču