Skoraj ponarodele pesmi Novih fosilov v vsakem izmed nas zbudijo nostalgijo, spomine na nekdanje čase, ko smo po ulicah hodili brez telefonov, časov, ko tehnologija še ni bila del našega vsakdana.
To so bili časi, ki se jih s toploto v srcu spominja tudi pevka Sanja Doležal. Ta se novembra vrača na slovenske odre, na turneji Za dobre stare čase pa bo s svojimi Novimi fosili zapela tudi zimzeleno uspešnico v slovenskem jeziku.
► Kakšen je občutek, ko slišite nekatere svoje stare pesmi?
Čudovit. Številne pesmi govorijo o mojem življenju, zato mi je, kadar jih slišim, pri srcu lepo. Spomnim se mladosti, ljubezni, brezbrižnosti. Zelo pogosto me preseneti, kako te pesmi še danes zvenijo produkcijsko sodobno.
► Katera pesem pa vam obudi najgloblje spomine?
Morda pesem Još te volim (Še vedno te ljubim, op. a.). To je zgodba o moji mladostni ljubezni in vedno, kadar jo prepevam, mi obudi globoke spomine.
► Ali kdaj pomislite, kako hitro je minil čas?
Uf, leta šibajo ... kot minute, a slike rumenijo. Tako se glasi naša pesem. Resnica je, leta prehitro minevajo. Včasih se počutim, da mi ne uspe preživeti leta, pa je že mimo.
► Kateri del vašega življenja je minil najhitreje?
Zdaj mi čas leti. Ko sem bila mlada, se mi je zdelo, da dnevi minevajo počasi. Vse se mi je zdelo počasi. Danes pa sem jaz počasna, čas pa hitrejši. (smeh)
► Nam zaupate najlepši spomin, ki vas veže na Nove fosile?
Težko je izbrati en sam spomin v tako pisani karieri Novih fosilov. To je vse moje življenje. Prvi koncert je bil 18. oktobra 1983 v Mariboru. Tega se spominjam megleno. Če takrat nisem umrla, potem ne bom nikoli. Potem je bilo polno lepih spominov, potovanj, Evrovizija 1987 v Belgiji. Ne morem se odločiti, kateri spomin je najlepši. Res jih je cela zakladnica.
► Ko ste postali prvi glas Fosilov, ste imeli le 20 let. Je vaša mladost kako vplivala na začetke v legendarni skupini?
Zagotovo je moja mladost prinesla veliko energije v skupino, ki je bila že leta na samem vrhu. Neka nova, sveža kri je dohitela tudi fante. Vedno govorijo, da sem jih pomladila. Tako s pesmimi kot energijo. Jaz sem jim poklonila mladost, oni meni znanje in izkušnje.
► Ali vas, ko stopite na oder, še danes prevzame isti občutek kot nekoč?
Ni isto. Razburjenje je isto, odgovornost je ista, ampak zadovoljstvo je danes veliko večje. Srečna sem in zavedam se, da že leta počnem to, kar imam rada, in da občinstvo to prepozna. Danes sem hvaležna za to, bolj kot nekoč. Zato še bolj uživam.
► Kako so se časi spremenili? Ali je glasbeni svet danes drugačen kot v vaših začetkih?
Časi so se močno spremenili. Zavladala je tehnologija, čustva so le postranska stvar. Danes vsak lahko posname in objavi pesem s pomočjo računalnika v domači sobi. Nam je bilo težje. Po drugi strani pa je danes svet nasičen. Nastala je gneča in včasih se mi zdi, da je danes precej težje uspeti. Vsekakor verjamem, da pravo čustvo in prava pesem vedno najdeta svojo pot.
► Kakšni bi bili Fosili, če bi že takrat obstajala družbena omrežja?
Dobro vprašanje. Ne vem, nimam odgovora na to. Želim si misliti, da je čas preživet v garaži, igranje s prijatelji, sanje o koncertih ... A vse to je imelo svoje pasti. Počeli smo neumnosti, a ni bilo paparacev niti mobilnikov. Živeli smo z občinstvom na odru, a tudi na distanci. Danes so kruti časi. Ni več zasebnosti, vse je dostopno v tej sekundi. Ali je to dobro ali ne, bo pokazal čas.
Besedilo: N. A. // Fotografije: osebni arhiv
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
