Če je kdo na območju Balkana na lastni koži izkusil ameriške sanje, so to brez dvoma glasbeniki legendarne skupine Plavi orkestar.
Nekaj mesecev pred njihovim koncertom v Stožicah smo se v središču Ljubljane zapletli v prijeten klepet s pevcem Sašo Lošićem – Lošo, ki je z nami delil svojo obširno zakladnico zgodb.
"Vse se je začelo leta 1985, ko smo bili enormno popularni v Jugoslaviji. Kot prototip Be rej že v samem začetku strmo vzpela, kaj kmalu pa je za priljubljenimi 'plavci' vzdihovala celotna nekdanja Jugoslavija. "Gostovali smo v prvi oddaji, takrat zelo popularni Hit meseca. Poglej si posnetek Suade na YouTubu. Moj glas je drhtel, ne morem opisati, kako nervozen sem bil. Mlada voditeljica nas je predstavila in vprašala, komu smo posvetili Suado. Odgovor sem znal na pamet, naučil sem se ga pred tem na stranišču. To se vidi na posnetku. Umiral sem od treme. Bil sem popolnoma lesen tudi na odru. Imam neki Suada ples. Ukradel sem ga narodnemu pevcu, ki je bil, preden se je začel ukvarjati z glasbo, boksar. Videla boš, kakšne boksarske gibe imam v videu," mi zaupa Saša Lošić, medtem ko jaz le s težavo skrivam smeh.
Težko si predstavljam, da je sam kdaj imel tremo. Med njihovim vzponom pa me še ni bilo na tem svetu. Plavi orkestar se je kmalu povzpel na prva mesta vseh lestvic, velik uspeh pa je dosegel tudi prvi album, ki so ga posneli v Zagrebu. Že v prvem mesecu so prodali 30.000 izvodov, naslednji mesec je število naraslo na 50.000, nato na 350.000, po štirih mesecih pa so se lahko pohvalili že s 500.000 prodanimi albumi.
Evforije ni bilo mogoče več zaustaviti. Imuna za 'plavce' ni bila niti Slovenija. "V podhodu na Kongresnem trgu smo imeli promocijo albuma. Ves trg je bil poln mladine, ki se je zbrala, da bi nas videla. Kričali so in se nam želeli približati. Z nami je bila policija. Stekla so pokala od hrupa. Tekli smo do hotela, za nami pa trume oboževalcev. V hotelu smo tako morali ostati dan in pol, saj nismo mogli ven. Zmanjkalo nam je cigaret, zato nam je bilo žal, ker nismo naredili kar cele zaloge. Bili smo šokirani," pripoveduje glasbenik in doda, da so pičle štiri mesece po začetku glasbene poti že napolnili Tivoli. "Veš, kakšne socialne razrede smo takrat preskočili," me opomni. Niti predstavljati si ne morem.
Vsi pa vendarle niso uživali v ritmih Plavega orkestra. Na festivalu, kjer so se na odru zvrstile – po Lošinem mnenju – totalno ezoterično alternativne skupine, vsi le niso bili navdušeni nad Beatlesi izza železne zavese.
"Vse se je začelo, ko nas je Igor Vidmar povabil na festival, kjer so nastopale skupine tipa Niet. Potem pa mi, kot mainstream, sladki bend. Zbralo se je 3.500 poslušalcev, od tega 3000 naših oboževalcev. Ko smo nastopili mi, so vsi ti alternativci začeli vpiti 'Raus'. O tem obstaja tudi video material," se danes z nasmehom na ustnicah spominja Loša in pripomni, da je bilo v tej skupini pankerjev tudi veliko vodij marketinških agencij, politikov, s katerimi pa so skozi čas postali dobri prijatelji. In tako je s Plavim orkestrom, enostavno ne moreš, da jih ne bi imel vsaj malo rad.
Besedilo: Nika Arsovski // Foto: Helena Kermelj, arhiv AML
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču