Scarlett Johansson:“Večkrat bi si želela zaigrati v komedijah”

Scarlett Johansson:“Večkrat bi si želela zaigrati v komedijah” (foto: Gety images) Gety images
Vir: Lady
29. 6. 2017

Scarlett smo navajeni gledati v bolj resnih filmih, zato bo za številne zagotovo presenečenje, da se dekle odlično znajde tudi v komedijah. Dokaz za to je komedija Dekliška noč (Rough Night), ki kmalu prihaja tudi na naša filmska platna. V njej Scarlett upodablja resno in ambiciozno Jess, ki v Miamiju organizira dekliščino, na katero povabi pet prijateljic s faksa.

Noč se začne obetavno, a se proti jutru žal sprevrže v nočno moro za vse – dekleta namreč v luksuzni hiši obtičijo s truplom striptizerja, ki pa se ga odločijo znebiti. In takrat se zabava šele začne. Nekaj namigov, kaj vas čaka ob ogledu filma, ki je v naše kinematografe prišel 22. junija, pa nam je v ekskluzivnem intervjuju razkrila kar Scarlett sama.

Scarlett, nam zaupate, kaj je bistvo komedije Dekliška noč?

Menim, da ta film pravzaprav govori o prijateljstvu. Vem, da se morda to morda zdi nenavadno, sploh če si prej preberete predstavitev filma, a je res. Film govori o tistih prijateljstvih, ki so stara in pomembna ter vas spomnijo na različna obdobja življenja in to, kdo pravzaprav ste. To so tista prijateljstva, ki vas ohranjajo prizemljena ter vam pomagajo, da ostanete zvesti sami sebi.

Prijateljstva iz časov, ko se še oblikujemo kot osebnosti, imajo lahko močan vpliv na naša življenja, kajne?

Seveda. Jaz zagotovo imam taka prijateljstva, ki jih gojim že več kot dve desetletji, a tukaj so tudi prijatelji, pri katerih se ne čutiš odgovoren, da bi jih moral obveščati o vsem ali se z njimi nenehno videvati, da bi razmerje ohranil. Vseeno pa so to prijateljstva, ki so na veliko načinov najbolj pomembna, saj so kot odsevniki, v katere se lahko zazreš, da se lahko spet osredotočiš nase, in to je v resnici to, kar ta film poudarja in slavi.

► Na to pa se brez težav lahko navežemo, saj imamo vsi take prijatelje, se vam ne zdi?

Upam, da res. Jaz vsekakor cenim svoje, in to ne glede na to, ali je to najboljši prijatelj iz vrtca ali nekdo, ki si ga spoznal med študijem, ali sorodniki, s katerimi si si posebej blizu. To je tako, kot med nama z mojo najboljšo prijateljico – vedno praviva, da imava zelo romantično prijateljstvo, saj sva se spoznali prek bivših fantov. Fanta sva sicer pustili, a obdržali druga drugo. (smeh) Sicer pa mislim, da obstajajo različni načini, kako pride do prijateljstva v različnih življenjskih obdobjih, in ni nujno, da so to prijatelji, ki ste jih imeli že 20 let. Menim tudi, da moji najtesnejši prijatelji odražajo nekatere dele mene; morda mojo idealizirano različico mene, kar bi lahko bilo res, saj so vse krasne ženske. Obenem pa mislim, da slavijo tudi drugačne ali skrite vidike vaše lastne osebnosti. Tudi ko na primer vidite teh pet likov skupaj v filmu, saj vse prihajajo iz različnih krajev, njihova življenja pa na različnih točkah nekako postanejo del neke večje skupnosti in mislim, da je to tisto, na kar se ljudje, ki si ogledajo film, odzovejo. Odzovejo se na toplino prijateljstva med petimi liki in na nepričakovano povezavo, ki jo dekleta imajo druga z drugo.

V filmu se sicer dekleta poznajo še iz časa faksa ...

Ja, res je, dekleta se poznajo še s faksa. Moj lik Jess kandidira za mesto v državnem senatu, zato si predstavljam, da je bila vedno zelo politično aktivna ter da ima močan moralni kompas, in to je tudi tisto, kar menim, da dela okoliščine filma tako zabavne. Zaradi različnih razlogov se ti liki, ki so vsak po svoje zelo pravični, nenadoma znajdejo v izjemnih okoliščinah. Po eni strani je to kot dobra improvizacija, kjer pač prikimaš vsemu ter niti ne postavljaš vprašanj, in to je to popotovanje, na katero gredo in gledalec z njimi. A moj lik je zelo praktičen, gre za pragmatično osebo – zaročena je s Petrom (Paul W. Downs), ki za The Washington Post piše o hrani, in sta milenijski par, ki živi v D. C. Sta na razpotju, na katerem se znajde veliko parov v zgodnjih 30 letih in pred poroko. Kariera ima pri njima prednost pred razmerjem, a vseeno drug drugega podpirata ...

Ste tudi sami bili kdaj na kakšni nori dekliščini?

Oh, imela sem kar nekaj norih noči s prijateljicami. A od vsega imam najraje izlete s prijateljicami, na katerih se zberemo in odpotujemo na določeno lokacijo, gremo ven, kakšno noč preplešemo in se zabavamo, nato pa se vse mačkaste zberemo ob poznem zajtrku. (smeh) Saj veste, to so tisti trenutki, ko se sprostite, opravljate, navdihujete druga drugo, skupaj berete ... to je preprosto super in to so najboljši trenutki v življenju in priznam, da že dolgo nisem bila na takem potovanju. (smeh)

Kakšen je bil vaš odziv, ko ste prvič prebrali scenarij?

To je vse! Ne zgodi se vsakič, da prebereš scenarij, ki je popoln, in si rečeš: "Oh, ja, to je to." Kot da ga vidiš pred sabo in si v njem. To je res redko in se mi skoraj nikoli ne zgodi. Seveda je tu še veliko drugih elementov, na primer, da dobiš scenarij in vidiš le njegovo obliko, a tu je še toliko drugih delov, ki obarvajo celotno sliko. Pri filmu Dekliška noč pa je bil že sam scenarij tako dober in zabaven, tekoč in preprosto pravi. Redko mi pošljejo komedije, a do zdaj ni bilo nikoli nič tako dobrega, kot je bila ta. Vse je imela, kar imam rada pri pametni komediji. Prebrala sem scenarij in si rekla, da se moram srečati z ljudmi, ki so ga spisali. In potem sem se srečala s Paulom (W. Downs) in Lucio (Aniello), ki sta se izkazala za preprosto krasna človeka – bila sta pripravljena na sodelovanje in zabavna ter res zelo vznemirljiva mlada umetnika. In mislim, da sem prav na tistem sestanku rekla: "Naredili bomo to, a ne?" In sta odvrnila: "Da, kot kaže, bomo res." Res se je vse zgodilo zelo naravno. To je bil projekt, pri katerem sem preprosto vzljubila scenarij, pa tudi Paul in Lucia sta mi bila všeč. Scenarij pa smo posneli tako, kot je bil napisan, če smo že kaj spremenili, pa je bilo le na bolje.

Ste se ob branju scenarija zabavali?

Seveda. Spomnim se, da sem bila na plaži, ležala sem na kavču in počivala. (smeh) Moja hčerka je bila takrat še zelo majhna, jaz pa sem bila tik pred začetkom snemanjem novega filma, mislim, da je bil to Duh v školjki. Imela sem teden dni, da se sprostim, preden se znova vržem na delo. V tistem času tudi nisem iskala novih projektov, a me je poklical moj agent in mi povedal, da je ekipa, ki stoji za Broad City, napisala tudi scenarij za ta film. In ker menim, da je Broad City preprosto odličen, sem bila že ob omembi tega imena vznemirjena in sem tudi zato želela scenarij prebrati. In med branjem sem dobesedno umirala od smeha, saj se mi je zdel res tako smešen. Bil je vznemirljiv in zdelo se mi je noro, da ti pod roke še pridejo stvari, ob katerih se ti zdi, da je še nekaj originalne vsebine tam zunaj. Res je bil navdihujoč.

Bi si želeli večkrat zaigrati v komedijah?

Ja, res bi si želela večkrat zaigrati v komedijah. Zelo rada sem tudi delala z Lucio in Paulom in res si želim, da bi še lahko sodelovala z njima. Pogovarjali smo se tudi že, da bi skupaj naredili še kakšno drugo stvar. Sicer pa res upam, da bo film Dekliška noč tako uspešen, da bomo lahko skupaj posneli še enega. Razmišljali smo tudi že o tem, kakšna bi bila njegova vsebina – mogoče medeni tedni ali medeni tedni tik pred prihodom dojenčka? Super bi bilo, če bi lahko nadaljevali skupaj. Komedije so res izziv. Vznemirljivo je in improvizacijski vidik izostri igralske sposobnosti. Tako da resnično upam, da bom lahko še večkrat zaigrala v komedijah.

T. A.

Priporočamo