Eden in edini za vedno - tako so prepričani številni, ko je govora o Jamesu Bondu. Igralec Sir Sean Connery je za vedno povezan z njim in velja za edinega pravega agenta 007. Pred časom je praznoval že 90. rojstni dan.
Ko se je 25. avgusta leta 1930 v revni četrti Edinburga rodil Sean Connery, se nikomur niti sanjalo ni, da je na svet prišla ena največjih ikon svetovnega filma. Njegova mama, Euphemia McLean, je bila čistilka, oče Joseph Connery pa tovarniški delavec in voznik kamiona. Njegovo prvo delo je bilo raznašanje mleka po mestu, ko je bil še deček. Med drugim je pozneje vozil taksi, kamion, bil reševalec na plaži, maneken, nekaj časa pa je pri svojih 15 letih bil tudi v vojni mornarici. Ko je izstopil iz vojske, se je posvetil bodibildingu, od leta 1951 pa je treniral z nekdanjim inštruktorjem telovadbe v britanski vojski.
Pri 20 letih je zastopal Škotsko na tekmovanju za Mister Univerzum in osvojil tretje mesto. Igral je tudi nogomet za klub Bonnyrigg Rose, ko ga je na eni od tekem opazil takratni menedžer Manchester Uniteda Matt Busby in mu takoj ponudil pogodbo, ki pa jo je Sean zavrnil. “Imel sem že 23 let, vrhunski nogometaš pa si lahko samo do 30. leta. Zato sem se raje odločil, da bom postal igralec. In to je bila ena od najpametnejših potez v mojem življenju,” je v enem od intervjujev izjavil Sean.
Leta 1951 je Sean debitiral v londonskem gledališču, tri leta pozneje pa se je že prebil na televizijo. Prvo pomembnejšo vlogo je imel leta 1985 v filmu Another Time, Another Place, v katerem je bila njegova soigralka legendarna Lana Turner.
Čeprav je bil že dokaj znan igralec, je svetovno slavo dosegel šele, ko so ga izbrali za vlogo tajnega agenta 007 v seriji filmov o Jamesu Bondu, po romanih slavnega Iana Fleminga. Vlogo je dobil zato, ker so ga izbrali bralci dnevnega časopisa Daily Express. Legenda sicer pravi, da naj bi ga producenti slučajno opazili skozi okno. Pisatelj Ian Fleming je bil najprej proti temu, da bi glavno vlogo dali prav Conneryju. A so na srečo producenti vztrajali.
Prvi film iz serije o tajnem agentu je bil Dr. No (1962), sledili pa so mu: Iz Rusije z ljubeznijo (1963), Goldfinger (1964), Operacija Grom (1965), Samo enkrat se živi (1967) in Diamanti so večni (1971). Leta 1981 se je nato vrnil kot James Bond v filmu Samo za tvoje oči. To je bila tudi zadnja vloga, kjer je igral agenta 007.
Sean Connery je že zelo mlad začel izgubljati lase, zato je moral že od začetka snemanja filmov o Jamesu Bondu nositi lasuljo. Leta 1987 mu je vloga policista Maloneja v filmu Nedotakljivi prinesla prestižni nagradi oskar in zlati globus, za vlogo očeta znanega arheologa v filmu Indiana Jones in zadnji križarski pohod (1989) pa mu je prinesla nominaciji za prej omenjeni nagradi. Leta 2000 je prejel naziv viteza, priznanje za življenjsko delo pa je dobil šest let kasneje.
Leta 1995 so ga pri reviji People razglasili za najbolj seksi živega moškega na planetu. “Hvala bogu, bolje to, kot da bi bil najbolj seksi mrtev moški na planetu,” je takrat v šali Sean komentiral podeljeni naziv.
Že prihodnje leto so ga pri časopisu Empire uvrstili na sedmo mesto najbolj privlačnih filmskih zvezdnikov vseh časov. Od moških sta bila pred njim le Johny Depp (57) in Robert Redford (84).
Ni treba posebej poudarjati, da je bil Sean pri ženskah zelo priljubljen. Med svojo filmsko kariero je tako ljubil številne lepotice, poročen pa je bil le dvakrat. Od leta 1962 do 1973 je bil v zakonu s Cliento, s katero ima sina Jasona (57). Od leta 1975 je v zakonu z umetnico Micheline Roquebrune (91). Sean je javno priznal, da jo je varal, a je njun zakon kljub vsem viharjem obstal. Leta 2011 se je povsem umaknil iz filmskega sveta.
Sean Connery zdaj mirno živi, razpet med tremi domovi: enega ima v Španiji, drugega na Bahamih in tretjega v Los Angelesu. Igra golf, rad pije martini, čeprav priznava, da ima raje škotski viski. Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da je hipohonder. Javno je tudi povedal, da so bo v rodno Škotsko vrnil takrat, ko bo ta postala neodvisna. Sam je član Škotske nacionalne stranke in tudi eden njenih večjih finančnih podpornikov.
Napisala: Sandra Bratuša/Fotografije: Profimedia