Pesem "Galeb i ja" velja za eno najlepših Oliverjevih balad, njen nastanek pa ima za seboj ganljivo zgodbo - ta sega v otroštvo sina Oliverja Dragojevića.
Medtem ko se je Oliver sprehajal po splitskem mestnem predelu Firule s sinom Zdenka Runjića, Borisom, ki je takrat obiskoval prvi razred osnovne šole, je pihalo jugo. Gre za klasični dalmatinski veter, ki močno vpliva na razpoloženje ljudi.
Galebi so se zbirali na "lažini" oziroma na kupih morske trave, ki jih je morje naplavilo na obalo. V tistem trenutku mu je Boris predlagal, naj napiše pesem o galebu. Oliver je idejo prenesel Tomislavu Zuppi, znanemu in slovitemu hrvaškemu tekstopiscu. Dejal je, da si je zamislil pesem o galebu kot svobodnem ptiču, ki nima naravnih sovražnikom, v nasprotju s človekom, ki ga pritiskajo okovi lastnih skrbi. Zuppa mu je v treh dneh poslal besedilo, ki pa skladatelju Zdenku Runjiću ni bilo všeč.
Čez nekaj časa je Runjić spet vzel besedilo v roke, saj so ga prosili, naj napiše pesem za omiški festival. Pesem naj bi zapela klapa. Ko je za to izvedel Oliver, je rekel: "Kakšen Omiš neki, tole bom zapel jaz."
S pesmijo je nastopil na splitskem festivalu leta 1975, a z njo ni zmagal. Zaslovela je šele nekoliko pozneje, saj je med 12 skladbami takrat zasedla 8. mesto. Prisluhnite lepi baladi, ki jo je Oliver (čez vrsto let) odpel v spremstvu dua 2Cellos.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču