Prvo polovico devetdesetih smo z nasmejanimi obrazi uživali v komični seriji Princ z Bel-Aira. Zdaj, 30 let od čisto prve epizode, ko se je stara zasedba spet vrnila pred kamere, da z oživitvijo znane serije obeleži veličasten rojstni dan, pa smo se v bistvu začeli zavedati, da je bila ta serija bolj dramatična, kot smo jo morda takrat doživljali.
Če danes pomislimo na trenutke, ko smo na televiziji slučajno ujeli naključno epizodo nadvse simpatične TV-humoreske Princ z Bel-Aira (The Fresh Prince of Bel-Air), se verjetno spominjamo predvsem mladega, živahnega Willa Smitha, ki greni življenje bogatemu stricu Philipu, ali pa zadrgnjenega Carltona, Willovega bratranca in njegov karakterni antipod, ki se je razživel le, kadar je zaplesal še danes prepoznavni Carltonov ples. Kolizija urbane revščine zahodne Philadelphie, od koder Willova mama pošlje svojega najstniškega sina v boljše (no, predvsem varnejše) življenje k bogatemu stricu v Bel-Airu, je resda tvorila nemalo hudomušnih konfliktov, a danes, 30 let pozneje, ko delamo presek teh šestih sezon in skupno kar 148 epizod trajajoče serije, ugotavljamo, da je bil Princ z Bel-Aira veliko več, kot le še ena televizijska komedija. In da je bil Princ z Bel-Aira v bistvu precej bolj temačen, ko se je zdelo na prvi pogled.
Serija, ki je rasla z Willom Smithom
Začetki serije Princ z Bel-Aira se zdijo, kot da je vesolje želelo poskrbeti za Willa Smitha. Sredi osemdesetih je bil Will Smith le še en nadobudni mladi glasbenik, ki si je poskušal utrditi mesto sredi urbane glasbene scene. V hiphop duetu DJ Jazzy Jeff & The Fresh Prince se je prebil do bolj oprijemljivih zaslužkov in do praga resnih založb, kar ga je seveda pahnilo tja, kamor bi verjetno pahnilo vsakega mladeniča – v prekomerno zapravljanje. A takrat dvajsetletni Will Smith ni le veliko zapravljal, ampak tudi plačeval manj davka, kot ga je bil dolžan. Zato je po treh uživaških letih na njegova vrata potrkala davčna služba in mu naložila strašansko globo – 2,8 milijona dolarjev. Will Smith je bil v resnih finančnih težavah. Edina rešitev, ki se je ponudila, je bila pogodba s televizijsko mrežo NBC, da bi posneli komično serijo o – njem.
Obrestovalo se je. Hitreje, kot je kdorkoli pričakoval. Igralska kariera še vedno zelo naivnega Willa je zacvetela, zato si je hitro postavil nov cilj – postati največja filmska zvezda na svetu. Danes bi verjetno lahko našli tisoč ljudi in dobili tisoč različnih mnenj o tem, kako velika filmska zvezda Will Smith dejansko je. Bi se pa verjetno vsi strinjali, da mu je uspelo. In to prav zaradi komične serije, ki je dovoljevala, da je Will Smith kot igralec rasel z napisano vlogo. Da pa se je to lahko zgodilo, je morala serija postajati vedno bolj dramatična.
Spomini v kadrih
Serija se je predvajala od leta 1990 do 1996. V teh letih se je Will Smith iz prvotne raperske karikature razvil v polnovrednega zvezdniškega igralca, ki je nenadoma dobil zajetnejše bicepse in zajetnejše vloge. Od Podlih fantov (Bad Boys) do Dneva neodvisnosti (The Independence Day). Njegova kariera je bila v eksplozivnem vzponu in temu primerno se je prilagodila tudi serija o princu z Bel-Aira. Začeli so uvajati resnejše, celo temačnejše zgodbe, da se je Will Smith lahko pokazal tudi kot 'resen igralec'. Eden prvih takšnih preobratov je bilo Willovo jokanje za odsotnim očetom (in takrat je publika jokala z njim), od tam pa je potem šlo potem le še globlje v dramatične vode.
V zadnji, šesti sezoni, je bilo jasno predvsem dvoje – prvič to, da Will Smith zna igrati, in to hudičevo dobro, ter to, da bi bilo za njegov komični lik morda celo bolje, če bi ostal v zahodni Filadelfiji. Zakaj? Ker če so se Willu v prvi polovici serije dogajale predvsem smešne stvari, so se pozneje Willu nenadoma začele dogajati vedno bolj tragične stvari.
Če ste bili zvesti gledalci serije, ki se je na nekaterih slovenskih kanalih vse tja do preloma tisočletja kar nekajkrat ponovila, potem se morda spomnite, da v eni od epizod Willa celo ustrelijo. Will konča v bolnišnici, in kot izvemo iz dialogov, je lahko srečen, da ga strel ni pustil paraliziranega. Vsekakor ne situacija, ki bi jo bili vajeni v komedijah. Ko Willa v bolnišnici obišče njegov bratranec Carlton, taisti Carlton, ki smo ga bili prej vajeni pokati bedne šale o Zvezdnih stezah in izvajati čudaško prisrčen ples, ima s seboj pištolo. Carlton je namreč predan ideji, da se bo maščeval tistim, ki so ustrelili Willa. “Misliš, da je tako enostavno nekoga kar ustreliti,” ga v intenzivni sceni vpraša Will. “Bom zaprl oči,” reče Carlton.
Sledi nekoliko zadržan smeh občinstva, ker se morda vseeno zdi nekoliko komično, da bi nerodni, pravilni, piflarski Carlton z zaprtimi očmi streljal na utečene gangsterje. In kako se epizoda konča? Will zatuli: “Rešil sem ti življenje; dolžan si mi! Zdaj mi pa daj to hudičevo pištolo.” Carlton jo brez besed odvrže na bolniško posteljo, v kateri leži Will. In odide. Will iz pištole odstrani naboje in se začne jokati. Zavrti se odjavna špica.
Ste tudi vi pozabili, da je bil Princ iz Bel-Aira v resnici več kot le komična serija? Kako se je razvijal v pravo televizijsko dramo, da je mladi Will Smith lahko pokazal razsežnost svojega igralskega talenta? V zadnjih letih serije je imel kar nekaj odličnih dramatičnih izhodišč. V eni od epizod Carlton skorajda umre od prevelike doze drog, ki jih je imel pri sebi Will, na televiziji grozovito umre zaročenec Willove sestrične Hilary, v eni od epizod pa klovn z dinamitom ugrabi Willa, Carltona in strica Phila. Takrat je bilo hitro jasno - če Will lahko ustavi morilskega klovna, ni vrag, da ne bo ustavil invazije vesoljcev v Dnevu neodvisnosti.
Zimzeleni princ
Princ z Bel-Aira je zaradi spretno izpeljane mešanice drame in komedije še danes serija, ki ima v zgodovini televizije posebno mesto. Imela je močan kulturni vpliv, na novo je definirala razsežnost televizijskega zvezdništva, brez težav pa je obravnavala tudi problematiko rasizma. Will tako v seriji večkrat konča v ječi zaradi kršitev zakona, ki jih nikoli ni storil, stric Phil pa nič kolikokrat načne tematiko rasnega profiliranja. Ki se potem v seriji tudi zgodi, ko Willa in Carltona med vožnjo ustavi policist – ker sta menda vozila prepočasi. Carlton seveda verjame, da sistem le deluje, kot mora, a mu Phil hitro razloži, da ta sistem ni narejen tako, kot on predvideva.
Včasih se zdi, da bi morali prav zaradi vseh teh sporočil, skrbno nanizanih v šest sezon trajajočo serijo, Princa z Bel-Aira pogledati še enkrat. S pozornostjo odraslosti, s pozornostjo današnjih izkušenj in razumevanja sveta. Verjetno bi videli več kot takrat, ko smo le požvižgavali ob všečni uvodni skladbi. A če ne ravno starih epizod, bomo pa morda lahko pogledali čisto novo, saj se ekipa ob 30. obletnici serije za kratek trenutek vrača pred kamere.
Willu Smithu, zvezdniki šova, se bodo tako ponovno pridružili Tatyana Ali kot Ashley Banks, Karyn Parsons kot Hilary Banks, Alphonso Ribeiro kot Carlton Banks, Daphne Maxwell kot mama Vivian in Joseph Marcell kot fantastični Geoffrey Butler. Žal bo v ponovno združeni ekipi manjkal James Avery, ki je igral strica Phila, saj je 31. decembra 2013 umrl med operacijo srca. Star je bil 68 let.
Ob 30. obletnici bodo v eno uro trajajočo epizodo strnili vse to, kar je originalna serija ponujala in sporočala. Spustili se bodo globlje v interne konflikte, čustva in predsodke, obenem pa se dotaknili še danes najbolj perečih družbenih tematik, od katerih serija že v devetdesetih ni bežala. Seveda pa bo to primerno zapakirano v slog, kot smo ga bili vajeni v vsem tako ljubem originalu. Kot so napovedali v objavi za medije: “Epizoda bo smešna, polna glasbe, plesa in številnih gostov presenečenja.” Epizoda, ki bo na voljo na HBO, pa bo imela zelo preprost naslov: Bel-Air.
Napisal: Darjo Hrib