Tereza Kesovija, ki bo prihodnje leto dopolnila častitljivih 80 let, je povezana tudi z našo prestolnico.
Devetega decembra se bo namreč po skoraj 60 letih vrnila na oder ljubljanske Festivalne dvorane, kjer je nastopila že davnega leta 1958, ko je kot maturantka srednje glasbene šole zmagala na tekmovanju v flavti, pozneje pa tudi diplomirala na tem inštrumentu. A ljubezen do petja je bila močnejša, tako da je priljubljena hrvaška pevka ustvarila neverjetno kariero. Leta 1962 je zmagala na mednarodnem festivalu v italijanskem Saint Vincentu, nato pa je njena prepoznavnost rasla in dosegla je vrh evropske glasbene scene, še posebej po preselitvi v Francijo in s prepevanjem v francoščini.
Dvakrat je nastopila celo na Pesmi Evrovizije, leta 1966 za Monako in nato še leta 1972 za Jugoslavijo, vmes pa je ustvarila vrstno brezčasnih uspešnic, kot so Prijatelji stari gdje ste, Nono, dobri moj nono, Nježne strune mandoline, Sviraj mi sviraj, Na Stradunu in številne druge, ki so znane po celotni Evropi. Naj še spomnimo, da je bil samo njen zadnji album Oči duše, ki ga je izdala lani, nagrajen s hrvaško nagrado porin za najboljši album leta. To je tudi prvi studijski album od leta 2007 in ga upravičeno lahko označimo za prekrasno prvorazredno izdajo, na katero se je splačalo čakati toliko let.
Ob tem naj še zapišemo, da je Tereza ena od najuspešnejših pevk nekdanje skupne domovine. Na vprašanje, kako se ji je uspelo tako dolgo obdržati na glasbenih odrih, pa Tereza Kesovija odgovarja: "Moji starši, ki so se rodili v mestu Konavle, približno 30 kilometrov od Dubrovnika, so me predvsem učili, kako moramo ceniti in ljubiti življenje – sploh tisto, ki je povezano z naravo. Med to spada tudi vonj domače rdeče zemlje, vonj hleva, sena ter kravjega mleka. Vsa ta otroška radoživost živi danes živi v mojem spominu in ravno to – tako kot tudi vsi prijatelji – mi daje neizmerno moč in energijo, da se lahko obdržim na odrih."
Foto: Alesh Maatko, osebni arhiv
