Na družbenem omrežju kroži zapis, ki ga je delilo zares veliko ljudi - in moramo priznati, da se nas je globoko dotaknil.
Gre za zgodbo o Michaelu Clarku Duncanu, igralcu, ki je v filmu Zelena milja upodobil nežnega velikana Johna Coffeyja in s to vlogo ganil svet.
V zapisu, ki je množično deljen, piše takole:
"Preden je bil nominiran za oskarja, preden je svet ganil s solznimi očmi in zdravilnimi rokami, je Michael Clarke Duncan kopal jarke na ulicah Chicaga.
Bil je ogromen, mogočen… a boleče sramežljiv.
Njegova mama, ki ga je vzgajala sama, mu je vedno govorila:
"Tvoja velikost je darilo, a tvoja nežnost je tvoja prava moč."
Dolga leta je delal na vratih nočnih klubov, varoval zvezdnike.
Varoval je telesa – medtem ko je sanjal, da bi na filmskem platnu dotaknil duš.
A nihče ni verjel vanj.
"Prevelik," so rekli.
"Preveč nežen," so rekli.
Potem pa ga je nekega dne Bruce Willis videl jokati.
Ne po navodilih. Ne v vlogi. Samo ... zares.
In v tistem trenutku je našel svojega Johna Coffeyja – nežnega velikana, ki je videti kot pošast, a je neskončno dober.
Michael je jokal v vsaki sceni.
Ni igral. Spominjal se je: maminih besed, sodb tujcev, teže biti nerazumljen.
"Biti močan ne pomeni udariti nazaj. Včasih pomeni stati pokončno, ne da bi se zlomil."
Ko je umrl leta 2012, svet ni žaloval za njegovimi mišicami, ampak za njegovo dušo.
Kajti včasih so največji možje najboljši poslušalci.
In včasih velikan ne rjove – potrebuje le nekoga, ki verjame vanj."
Pa je zgodba res povsem resnična?
Medtem ko drži, da je Michael Clarke Duncan resnično odraščal v Chicagu, da je bil sprva gradbeni delavec in telesni stražar, da je bil velik in mogočen moški z neverjetno nežno osebnostjo ter da je Bruce Willis dejansko odigral pomembno vlogo pri njegovem igralskem preboju, ko sta kupaj nastopila v filmu Armageddon, kjer je Willis opazil njegov talent in ga priporočil za vlogo Johna Coffeyja v Zeleni milji, pa je težko potrditi, da je Bruce Willis v njem prepoznal lik Johna Coffeyja, ko ga je videl jokati. Za to namreč ni mogoče najti verodostojnega vira.
Pa vendar. Številni Duncanovi sodelavci so pogosto govorili, kako topel, skromen in čustveno odprt človek je bil v zasebnem življenju.
In čeprav ne moremo potrditi vsake podrobnosti iz tega zapisa, ostaja srčika zgodbe – o človeku, ki je kljub svojim fizičnim značilnostim pokazal svetu svojo duhovno nežnost in toplino – zagotovo resnična.
Michael Clarke Duncan je v svojem kratkem življenju res pustil pečat kot nekdo, ki je s svojo igralsko in človeško toplino navdihnil milijone.
Morda prav zato ljudje še danes o njem delijo prav takšne zapise. Ker nas spominjajo, da pod zunanjo podobo pogosto tiči veliko več – in da velikost človeka ni v mišicah, temveč v srcu.