Zakaj Paris Hilton joče? Odgovor bo dal dokumentarec o njej

Leta 2003 je ves svet nenadoma vedel za Paris Hilton, medtem ko ves svet istočasno ni vedel, zakaj moramo vedeti za Paris Hilton. Hčerka ameriškega poslovneža Richarda Hiltona, lastnika in soustanovitelja nepremičninske firme Hilton & Hyland, je postala mednarodna zvezda zaradi resničnostnega šova The Simple Life, v katerem sta s prijateljico in žurersko sopotnico Nicole Richie njuni bogati, kiča in bleščic polni življenji za mesec dni prestavili k izbrani ruralni družini v Arkansasu. Ker je bilo na svoj način smešno, na neki drugi način pa nadvse tragično gledati, kako se vsega siti in nemarno bogati dedinji spotikata po kmečkem habitatu, je Paris Hilton hipno postala svetovna zvezda, njena podoba razvajene bogatašinje pa lik, ki ga je bolj ali manj uspešno krojila do svojega zatona.

Če bi življenje Paris Hilton danes postavili pod drobnogled, bi znali hitro zaslediti več poskusov, ko se je Paris želela prebiti iz karikature, ki jo je ustvarila. A vse prelahko je bilo ob njenem imenu vselej zamahniti z roko, češ, premožna lutkica le preganja dolgčas s še enim brezveznim projektom. A Paris je poskušala. Poskušala se je preleviti v igralko, v glasbenico, v didžejko, tudi v poslovno žensko. Ni bilo lahko. Še vedno ni. Svoj kotiček si je utrla v bogatih oglasnih kampanjah in projektih na družbenih medijih, a vrhunsko dodelane fasade nikoli ni popolnoma spustila. Vse do zdaj.

Resnica o Paris

Ko je na spletu zaokrožil napovednik za njen prihajajoči dokumentarni film This Is Paris (To je Paris), ki bo od 14. septembra na ogled na platformi YouTube (v sklopu originalnih YouTube vsebin), je Paris Hilton nenadoma spet bila na vrhu spletnih trendov. A tokrat iz popolnoma drugega razloga. Že njena podoba v napovedniku da vedeti, da to ni tista Paris, kot smo jo poznali. Spuščeni, a še vedno lično počesani lasje, ji uokvirjajo obraz, ki ne more več zadrževati solz. “Nekaj se je zgodilo v mojem otroštvu, o čemer nisem še nikoli prej z nikomer govorila,” v posnetku Paris reče svoji sestri, Nicky Hilton. “Nisem pa vam mogla povedati, ker vsakič, ko sem poskusila, so me kaznovali.”

In Nicky ji odgovori: “Slišala sem samo kričanje, kot da se koljejo.”

Dražeč napovednik za prihajajoči dokumentarec razkrije ravno toliko, da je brez pomisleka jasno, da Paris Hilton od tu naprej ne bomo nikoli več gledali tako, kot smo jo. Za nami je namreč obdobje strašanskih razkritij, ki so morda za vselej očrnila nekoč neokrnjeni glamur Hollywooda – in težko bi bilo verjeti, da Paris Hilton v nobeni točki ni bila ujeta v to kruto kolesje. A kaj točno razkrije, Paris za zdaj še ne pove – počakati bo treba na dokumentarec.

“Še vedno me o tem preganjajo nočne more. Edino, kar mi je preprečilo, da nisem postala nora, je bilo razmišljanje o tem, kaj želim, ko bom enkrat zapustila vse to.” In ko je to – karkoli že to je – zapustila, je Paris naredila tisto, kar jo je od njene preteklosti lahko najbolj distanciralo. Ustvarila je drugo persono. Igrani lik. Fiktivni karakter, ki se ga je oprijela kot rešilne bilke sredi neznosnih spominov. Lepa dedinja, ki smo jo na starih fotografijah gledali v puhasti beli obleki z veliko rožnato pentljo, ko s sestro Nicky sedi ob njuni ravno tako lepi mami Kathy, je takrat torej pozirala za tako lažen trenutek sreče, kot je bila lažna vsa njena javna podoba. Ves čas so jo poganjali zgolj takšni in drugačni pobegi od realnosti, s katerimi je ves čas bežala od realnosti.

Morda zdaj bolj razumemo, zakaj novembra 2011, ko je v ljubljanskih Stožicah stopila na oder s svojim takratnim fantom didžejem Afrojackom, najprej niti ni vedela, kje za vraga je. Razvpita žurerka, razvajena bogatašinja, nepopravljiva porednica – vendarle se ji je leta 2004 iz rok izmuznil tudi seks posnetek z Rickom Salomonom, ker se za takšen profil zvezdnice menda ja spodobi, da ima v življenjepisu tudi neželen vroči filmček – je na vsakem koraku v resnici bežala od svojih nočnih mor.

Iskanje v ustvarjalnosti

Danes, zajetnih 15 let, odkar je Paris Hilton postala mednarodna zvezdnica, se zdi njen zvezdniški ustroj že skorajda popolnoma smiseln. Če smo takrat le nejevoljno skomigali, češ da nekdo, ki je samo bogat, zato še ni zvezdnik, danes živimo v svetu, kjer je biti slaven brez pravega razloga čisto vsakdanja stvar. Zato morda niti ne preseneča, da se prihajajoči dokumentarni film obregne tudi ob tesno prijateljstvo Paris Hilton s Kim Karadshian, ikono zvezdništva zavoljo zvezdništva, saj ji je Paris v bistvu utrla pot v to prej nepoznano sfero.

In seveda ne gre pozabiti tudi dejstva, da je Paris predvsem vedno bila najbolj povezana z glasbo. Na eni strani tudi tako, da še danes tu in tam nastopi v kakšnem videospotu. Nazadnje prav letos, ko je z nemško pevko Kim Petras sodelovala pri snemanju spota za njen samostojni hit Malibu. Predvsem pa je Paris glasbo vedno želela ustvarjati. Najprej kot čisto običajna popevkarica, kar je vrhunec doseglo leta 2006, ko je izdala prvi in edini album Paris, pripravljena, da ga bodo glasbeni kritiki raztrgali. A ga niso. Vsaj ne vsi. Nekateri so ji prisolili celo zelo visoke ocene, najbrž že zato, ker od Paris dejansko niso pričakovali čisto ničesar užitnega.

Cena karikature

In prav to je bila cena, ki jo je Paris vselej plačevala. V kolektivni um vtisnjena podoba Hiltonove divje deklice, kakršna se je na začetku vsekakor predstavljala, jo je nato preganjala vse do danes. Zato je poskusila tudi kot didžejka. Stopila je v ozadje, za gramofonske plošče, da brez besed, brez pojave, le z imenom in glasbo, dela to, kar jo veseli. In tudi o tem bo spregovorila v dokumentarnem filmu.

This Is Paris bo torej dokumentarec, ki ga je Paris morala posneti. Seveda se zdi kot obupan klic po pozornosti, kot še en nastavljen šov, da pozabljena dedinja potegne nekaj novcev od klikov na svojem YouTube profilu, in morda vse to tudi drži. A za vse prestano in doživeto lahko Paris Hilton dovolimo vsaj to, da končno razkrije, kdo v resnici je dekle, ki je nihče ne želi jemati resno.

Napisal: Darjo Hrib, Fotografije: Profimedia

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču