Željko Bebek ima danes 72 let, vendar se njegova starost na odru niti najmanj ne pozna. Njegovi nastopi so po desetletjih ljubezni do glasbe tako energični kot nekoč. Eden od najprepoznavnejših glasbenikov v državah nekdanje Jugoslavije pa se lahko pohvali ne le z izjemno glasbeno kariero, polno odličnih albumov, temveč tudi trdno zakonsko zvezo. Z ženo Ružico sta po 16 letih zakona zaljubljena kot prvi dan.
Željko Bebek je na svet prijokal v Sarajevu 16. decembra, zimo po koncu vojne leta 1945. Že v otroških letih je pokazal veliko zanimanje za glasbo ter domače zabaval s petjem pesmi, ki jih je tako rad poslušal po radijskih valovih. Veliko k njegovi ljubezni do glasbe je prispevala tudi mama Katarina, ki je pela. Fantiča, ki se je že v otroštvu zaljubil v glasbo, sta tako starša vpisala v cerkveni pevski zbor, Željko pa si je kmalu zaželel, da bi se naučil igrati tudi na inštrument. V osnovni šoli je začel igrati mandolino, ki jo je prav hitro zamenjal za kitaro. Učitelj glasbe je namreč prepoznal njegov talent ter mladega Željka že čez pol leta preusmeril na kitaro. Tudi fant je kmalu ugotovil, da s kitaro v rokah privlači pozornost deklet, tako je začel nastopati na šolskih prireditvah.
V gimnaziji so njegove vokalne sposobnosti prišle do izraza. Med vrstniki se je razvedelo, da je na šoli mlad fant, ki odlično poje, nič kaj manj uspešen pa ni bil niti v športu. "V srednji šoli sem treniral gimnastiko, pri tem športu sem bil zelo uspešen, vendar sem se ravno v tem času začel zanimati za glasbo. V tistih časih glasba ni bila tako dostopna kot danes, poslušali smo radio in oddaje, ki so predstavljale novo glasbo, morali smo se znajti. Želel sem igrati klavir, vendar si ga nismo mogli privoščiti, zato sem si kupil najcenejši inštrument, orglice," prizna Željko.
Ponudbe za članstvo v različnih glasbenih skupinah so začele prihajati do bodočega zvezdnika, kmalu se je pridružil prvi skupini. S šestnajstimi leti je začel igrati in peti v bendu Eho 61. Ko je skupina razpadla, je nastopal z nekaj prijatelji, pozneje, v šestdesetih letih, pa se je pridružil skupini Kodeks, eni izmed kultnih sarajevskih skupin. Željko je prevzel vlogo pevca in po potrebi igral kitaro, a jim v skupini nikakor ni uspelo najti basista. Tako je spoznal Gorana Bregovića, ki se je pridružil skupini, kmalu pa so začeli nastopati v dubrovniškem baru Splendid, kjer so s svojo glasbo zabavali turiste. Bili so opaženi in kmalu so jih povabili v Italijo, natančneje v Neapelj. Tam so preživeli leto dni, a se je skupina spremenila, člani so vse bolj začeli zapostavljati Željka. Leta 1970 se je tako glasbenik vrnil v domovino in z Edom Begovićem ustanovil Nove Kodekse, ki pa se niso dolgo zadržali na sceni. Nastopilo je služenje vojaškega roka, po vrnitvi pa se je pridružil Bregovićevi skupini Jutro, ki se je pozneje preimenovala v Bijelo dugme. Veliko oboževalcev skupine Bebeka še danes šteje za ustanovnega člana in najbolj značilnega pevca te skupine. Bebek je v vrstah legendarne jugoslovanske skupine preživel desetletje, po nesoglasjih z Bregovićem pa je skupino leta 1984 tudi zapustil. Takrat se je odločil za samostojno kariero in izdal svoj drugi samostojni album Mene tjera neki vrag. Vendar njegovi solo začetki niso doživeli pričakovanega odziva, zato se je za nekaj časa potuhnil in se vrnil štiri leta po albumu Armija B ter z novimi glasbenimi mojstrovinami doživel pozitivne kritike in samostojni uspeh.
Njegov zadnji album se imenuje Ono nešto naše, na njem pa je tudi duet z Oliverjem Dragojevićem, s katerim sta bila dobra prijatelja. "Povezalo naju je dolgoletno poznanstvo, prijateljstvo zaradi zelo veliko podobnosti glasbene kariere, življenja. Oliver je le malo mlajši od mene, vendar sva preživela veliko lepih trenutkov, na zelo podoben način. Spominjam se, ko je Oliver kupil čoln - bilo je približno ob istem času kot jaz. Vedel sem, da rad lovi ribe. Tako je bilo tudi z mano. Sicer nisem rojen na morju, vendar ga obožujem že od otroštva," nam je v zadnjem intervjuju priznal Bebek, ki s svojo družino veliko časa preživi na Jadranu.
V življenju je kar trikrat skočil v zakonski stan, tretjo ženo Ružico je spoznal pred dvema desetletjema kar na enem izmed koncertov. "Ružica je bila v prvi vrsti, imel sem oči le zanjo. Bila je ljubezen na prvi pogled. Samo z Ružico lahko živim v popolni harmoniji, ona mi je podarila srečo v mojih seniorskih letih'," pravi Željko. Od usodnega srečanja pred 20 leti sta neločljiva. "Vsak dan se spomniva na poroko, ki je bila najlepši dan v najinem življenju," prizna glasbenik, ki je svojo ljubezen zaprosil na prav poseben način. Odpeljal jo je na prvo skupno potovanje v romantične Benetke. Poroka je potekala v Dubrovniku, posnela sta čudovite fotografije z mestom v ozadju, njuna prva zakonska vožnja je bila v rdečem oldtajmerju. Željko je tako oče kot tudi že dedek. Iz prvega zakona ima hčerki Silvijo in Bianco, v tretjem zakonu z Ružico pa sta se mu rodila hči Katarina in sin Zvonimir. Slednji sledi očetovim stopinjam, tako ga spremlja tudi na turneji, ki se bo 21. septembra ustavila v ljubljanski Hali Tivoli. Tam bo Željko poskrbel za nov šov, leta pri tem sploh niso ovira. Tudi v seniorskih letih namreč ni zanemaril športa, pozimi zelo rad smuča, v poletnem času pa se ukvarja z adrenalinskim ribolovom, t. i. ribolovom big fish.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: osebni arhiv, Primož Predalič
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
