Umrl je Niki Lauda, legenda Formule 1 in človek, čigar življenjska zgodba je res filmska.
Novica o njegovi smrti je odjeknila po vsem svetu in užalostila njegove oboževalce … Življenje enega največjih športnikov Formule 1, Nikija Laude, ki je preminil v 71. letu starosti, je bilo pravzaprav kar neverjetno. Andreas Nikolaus Lauda, kar je bilo njegovo polno ime, je bil rojen leta 1949. Njegova družina je bila zelo premožna, živeli pa so na Dunaju. Starši so bili kar malce obupani nad njim, saj ni kazal pretiranega zanimanja za šolo niti ni bil pretirano priden učenec. Od malih nog pa je kazal veliko zanimanje za avtomobile. Staršem to ni bilo niti malo všeč, zato mu niso želeli finančno pomagati.
Še več, želeli so, da bi opustil misel na dirkanje, a je bila želja prevelika. Niki jim je rekel, da se ne namerava odreči svoji veliki ljubezni in da ne potrebuje nobene pomoči. Govoril jim je, da bo uspel povsem sam. “Zapomnite pa si, ko bom postal svetovni šampion, me nikar ne iščite. Takrat ne bom vaš sin, vnuk, ne bom nekdo, ki vas pozna,” je dejal, ko je vzel posojilo, da si je lahko kupil mesto v enem od timov Formule 1. Vplačati je moral namreč polico za življenjsko zavarovanje. No, pozneje je bila prav ta banka njegov glavni sponzor.
Kariero je tako začel v britanski ekipi March, kjer je leta 1971 tekmoval v Formuli 2. Že naslednje leto pa je vozil formulo 1, žal pa je bila ta sezona zelo slaba. Lauda je celo razmišljal, da bi vse skupaj zaupal Ferrariju, kar se je izkazalo za veliki met in takrat se je tudi začel njegov vzpon. Že v prvem letu je osvojil naslov svetovnega prvaka in vsem je bilo jasno, da je Niki genialec. Dali so mu vzdevek računalnik z možgani, saj je imel neverjetno sposobnost proučevanja dirkalnih stez, po katerih je dirkal. Hkrati pa je imel neverjetno znanje o avtomehaniki. Žal pa je leta 1976 doživel hudo nesrečo, v kateri je skoraj izgubil življenje. Bilo je na veliki nagradi Nemčije v Nürburgringu. Zletel je s steze, bolid se je vžgal, Niki pa je ostal v njem.
Dobil je opekline tretje stopnje po glavi in obrazu. Zelo poškodovana pa so bila tudi njegova pljuča. Kljub zelo slabim napovedim zdravnikov je Lauda znova dirkal že 40 dni pozneje. Ko je bil tretji dan v bolnišnici, je k njemu že prišel tudi duhovnik, tako slabo je kazalo. Takrat je prišel k sebi, in ko je videl, kaj se je okoli njega dogajalo, se je zelo vznemiril. Takrat se je začelo njegovo okrevanje. “Govoril sem si, če me hoče že vzeti k sebi, naj to stori, a jaz se ne bom predal,” je v enem od intervjujev dejal Lauda, ki je preživel in dirkal dalje. Brazgotine je od takrat skrival pod kapo. Ker pa je imel tudi neverjeten smisel za podjetništvo, je imel na kapi vedno reklame, da je tudi tako služil denar.
Šest tednov po nesreči, s šivi na glavi, se je Lauda spet podal na stezo. Bilo je za veliko nagrado Italije in bil je četrti. Svoj drugi naslov svetovnega prvaka z ekipo Ferrarija je osvojil leta 1977. Nato je zapustil to ekipo in prešel v Brabhan in pozneje v McLaren, s katerim je leta 1984 že tretjič osvojil naslov svetovnega prvaka.
Svojo zadnjo dirko je odpeljal leta 1985 v Avstraliji. Nikoli pa ni povsem izstopil iz sveta formule 1. Lauda je bil tudi pilot. Ustanovil je lastno letalsko družbo, s katero pa je imel veliko težav. Pozneje je v enem od najinih intervjujev dejal: “Osvojiti tri naslove svetovnega prvaka v Formuli 1 je bilo zelo preprosto v primerjavi s tem, kar sem doživel v letalskem poslu. Tako krutega in uničujočega okolja do takrat nisem poznal ne glede na to, kaj vse sem doživel v dirkalnikih formule 1.”
Posledice hude nesreče z Nürburgringa je Niki čutil vse življenje. Pri tem so bile opekline še najmanjša težava. Z leti so se začele namreč kazati posledice poškodb pljuč, saj je nekaj minut v gorečem dirkalniku vdihoval strupene pline, avgusta lani so mu presadili pljuča in od takrat ni več obiskoval dirk.
Niki Lauda je umrl v krogu svoje družine na Dunaju. Za seboj je zapustil ženo in deset let stara dvojčka Mio ter Maxa. Iz prvega zakona z Marlene pa je imel še sinova Lukasa in Mathiasa. Enega sina pa ima iz zunajzakonske zveze.
Besedilo: Sandra Bratuša // Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču