Vlado Kreslin: Ko začneš delati slabe koncerte, te publika upokoji

Vlado Kreslin: Ko začneš delati slabe koncerte, te publika upokoji (foto: Miha Golar) Miha Golar
Vir: Lady
1. 9. 2016

Verjetno ni nikogar, ki ne bi poznal vsaj nekaj njegovih pesmi. Tako tistih rokerskih kot tistih bolj etno – Vlado Kreslin združuje včeraj in danes, lokalno in globalno, preskakuje meje s sodelovanjem s priznanimi tujimi in domačimi glasbeniki. Letos Vlado praznuje 25-letnico svojih koncertov na Festivalu Ljubljana.

Prvič je na letni oder Festivala v Križankah stopil s prekmurskimi muzikanti legendarne godčevske Beltinške bande leta 1991. Od takrat se je v njegovih zasedbah in na tem prizorišču zvrstila bogata paleta glasbenikov, med njimi obilica gostov iz tujine in domovine. Šestindvajsetega avgusta bo stopil na oder s svojo dolgoletno avtorsko zasedbo Mali bogovi in še starejšo ljudsko Beltinško bando, z 88-letnim očetom Milanom in s posebnimi gosti: Big bandom Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Rudija Gasa.

► Vaši koncerti so po navadi razprodani, tudi letošnjemu v Križankah kaže tako. Kako se ob tem počutite?

Ob letošnjem 26. avgusta, ki bo petindvajseti v okviru Festivala Ljubljana, sicer pa smo tam nastopili še večkrat, se predvsem spomnim prvega koncerta, ko smo stali na odru s 'staro' Beltinško bando, torej so bili tam Miško Baranja, Jožek in Janči Kociper, Marica Maučec, moja mama in oče, ter z zelo skromno 'električno' zasedbo Malih bogov. Zdaj nas je že precej več.

► Kdo so torej gostje, s katerimi boste nastopili?

Nastopili bodo Beltinška banda z mojim očetom na čelu, band Mali bogovi in gostje, Big band Orkestra Slovenske vojske.

► Izdali ste že 18 albumov, če se ne motim. Od kod črpate navdih, kaj vas žene naprej?

Polona Vetrih je na podobno vprašanje nekoč odgovorila: "Ne vem in nočem vedeti." Nekako tako je tudi pri meni.

► Zakaj ste se odločili, da k sodelovanju pri novem albumu povabite toliko glasbenikov različnih glasbenih zvrsti?

Z vsemi, ki so na albumu, sem snemal ali nastopal v zadnjih dveh, treh letih. Na albumu so bivša pevka italijanskega banda Matia Bazar Antonella Ruggiero, bosanski pevec in avtor sevdalink Damir Imamović, zasedba Guisse iz Senegala in Gipsy Klezmer Orchestra iz Barcelone. Tu je še kubanska verzija Tiste črne kitare kubanskega pevca Ariela Cubrie.

► Kaj pa sami najraje poslušate oziroma kaj vam je trenutno najbolj všeč?

Trenutno poslušam novo ploščo Damira Imamovića.

► Preselili ste se v Ljubljano ‒ še živite v prestolnici ali ste se vrnili v rodno Prekmurje?

V Ljubljano sem se priselil leta 1972, ko sem prišel študirat. Domov pa skočim zmeraj, ko se mi pojavi kakšen prost dan.

► Kako ste se odločili za črno kitaro, torej da boste glasbenik? Imate ob tem še kakšen drug poklic?

Po končanem študiju sem opravljal kar nekaj poklicev, vzporedno pa sem muziciral, kot pač mnogo drugih zaljubljencev v glasbo. Na neki točki, precej pozno, pa sem se odločil, da pustim službo.

► Pogrešate igranje v skupini ali vam je solo kariera všeč? Vam kaj manjka rok?

Redno nastopamo z bandom Mali bogovi, ki igra ostro in udarno, tako da mi roka ne manjka.

► Potem vas je iz rokerskih odneslo v bolj etno vode. Kako se je to zgodilo?

V Beltincih je delovala skupina ljudskih muzikantov z imenom Banda Kociper. Igrali so že med obema svetovnima vojnama v gostilni mojega deda. Pozneje smo se, seveda, poznali in moralo je tako nanesti, da smo nekoč skupaj zaigrali. Vse ostalo je zgodovina! (smeh)

► Veliko nastopate v tujini. Kako pa je s prevodi pesmi in ali se veliko besedila in podtona izgubi v prevodu? Kako razložite Američanom pesem, na primer Namesto koga roža cveti?

Pri Roži jim razložim samo, kaj pomeni štorklja za Prekmurce, ostalo pa je še kar jasno oziroma ni jasno, seveda.

► Kako pa je zdaj z Beltinško bando, kje so in kaj se dogaja z njimi? Imajo kakšne naslednike, mlado Beltinško bando?

Ko je umrl cimbalist Miško Baranja, sem Beltinško bando nameraval ugasniti. Najstarejši član, Jožek Kociper, mi je takrat dejal: "Ne smemo kar nehati igrati te naše prekmurske muzike!" Miško bi hotel, da igramo naprej. Zdaj igrajo v Bandi Miškovi učenci, cimbalist Andi Sobočan, violinist Samo Budna in klarinetist Boštjan Rous. Najstarejši je pri 88 letih moj oče, ki poje.

► Vaše pesmi je mogoče brati v pesniških zbirkah, ki ste jih izdali. Kako drugače občutite svoje pesmi, če jih berete v pesmarici oziroma ko jih prepevate?

V zbirkah so tudi take, ki niso uglasbene. Prebiram samo tiste. Melodije onih drugih so namreč premočno v meni in jih težko samo berem.

► Se nameravate upokojiti, tako službeno kot pevsko?

Če bi še vedno poučeval, kot sem v osemdesetih, bi bil zdaj morda res že v pokoju. Če pa si svobodni umetnik brez redne plače in socialnega zavarovanja ter si vsakodnevno na trgu, je vsak tvoj koncert morda zadnji. Ko začneš delati slabe koncerte, te publika upokoji.

► Ste oče treh otrok. Gre kateri od njih po vaši pevski, glasbeni poti?

Igrajo različne inštrumente, vendar zase. Ajdina je pred dvema letoma celo zaigrala z Martinom Krpanom v Cankarjevem domu, vendar je bila to prej izjema kot pravilo.

Tekst: Eva Jandl

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri