Pred koncertom v Izoli je legendarni pevec spregovoril o glasbi, občinstvu in skrivnosti dolgoletne glasbene kariere.
Legendarni pevec Zdravko Čolić bo 15. avgusta nastopil v Simonovem zalivu v Izoli, kjer bo občinstvu znova predstavil brezčasne uspešnice, ki že desetletja povezujejo različne generacije poslušalcev. Pred koncertom smo se z njim pogovarjali o glasbi, odnosu do občinstva, koncertnih izkušnjah in o tem, kaj ga tudi po desetletjih kariere še vedno žene na oder.
V zadnjih desetih letih ste ostali eden koncertno najdejavnejših izvajalcev v regiji. Kaj vas danes še vedno žene na oder in kako se je vaš odnos do nastopanja skozi leta spreminjal?
Žene me ista stvar kot na začetku – ljubezen do glasbe in srečanje z občinstvom. Seveda se človek z leti spreminja in skupaj z njim tudi pogled na marsikatero stvar, vendar je občutek ostal enak. Dokler čutim, da pesmi ljudem nekaj pomenijo in dokler obstaja ta iskrena izmenjava čustev, imam željo stopiti na oder. Vsak koncert je drugačen in vsakič skušam dati vse od sebe, saj ljudje prihajajo zaradi pesmi, ki so zaznamovale del njihovega življenja. To je velika odgovornost, a tudi velik privilegij.
Vaši koncerti so znani po močni energiji in posebni povezanosti z občinstvom. Kako danes gradite ta odnos? Je drugačen kot nekoč?
V bistvu se ni veliko spremenil. Od samega začetka sem verjel, da občinstvo zelo hitro prepozna, kaj je iskreno in kaj ne. Zato sem se vedno trudil, da sem na odru to, kar sem, in da se ljudem približam skozi pesem. Seveda so se časi spremenili. Danes obstaja veliko več možnosti za komunikacijo kot nekoč, vendar mi je še vedno najpomembnejši trenutek, ko stopim pred občinstvo. Takrat se vse vidi in začuti, brez skrivanja. Posebej me veseli, ko na koncertih vidim ljudi, ki moje pesmi poznajo že štirideset ali petdeset let, skupaj s svojimi otroki in vnuki. To govori, da imajo pesmi svoje življenje in da so našle pot do različnih generacij. Trudim se, da vsak, ki pride na koncert, začuti, da je del večera in da domov odnese lep spomin.
V zadnjem času pogosto nastopate v velikih dvoranah in arenah. V čem se priprava na takšne koncerte razlikuje od manjših, bolj intimnih nastopov?
Ne glede na velikost prizorišča je cilj vedno enak – občinstvu ponuditi doživetje in poskrbeti, da pesmi do njih pridejo na pravi način. V tem smislu med manjšo dvorano in veliko areno ni bistvene razlike. Smo uigrana ekipa, zato priprave potekajo precej naravno. Seveda pa je pri velikih koncertih ali posebnih projektih, kot so nastopi s simfoničnim orkestrom, organizacija zahtevnejša. Takrat sodeluje več ljudi, potrebnih je več vaj, prilagajajo se aranžmaji in program dobi novo razsežnost. To je poseben izziv, a tudi veliko zadovoljstvo, saj lahko občinstvu ponudimo drugačno izkušnjo in nov pogled na pesmi, ki jih že dobro poznajo.
Če pogledate zadnje desetletje, kateri koncert ali turnejo bi posebej izpostavili in zakaj?
Težko bi izbral samo en koncert. Vsak nosi svojo zgodbo in energijo, najbolj pa me razveseli tista posebna izmenjava čustev z občinstvom. To je nekaj, česar ni mogoče načrtovati, zato je vsak nastop poseben na svoj način. Če pa bi moral izpostaviti nekaj drugačnega iz zadnjih let, bi to bili koncerti s simfoničnim orkestrom. Takšna oblika nastopanja je vsem nam prinesla novo izkušnjo, saj so pesmi dobile drugačne aranžmaje in novo dimenzijo. Občinstvo je te projekte odlično sprejelo, kar potrjuje, da glasba vedno najde nove poti do ljudi.
Vaše pesmi nosijo močna čustva. Koliko osebnih izkušenj danes vnašate v interpretacijo na odru?
Mislim, da je pri pesmi najpomembnejša iskrenost. Ljudje morda ne znajo vedno pojasniti, zakaj se jih neka pesem dotakne, vendar zelo dobro začutijo, kdaj je čustvo pristno. Z leti človek določene teme razume drugače. Življenje prinese različne izkušnje, srečanja in občutke, zato nekatere pesmi danes pojem z drugačnim razumevanjem kot pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. Verjamem, da vsak v pesmi najde del svoje zgodbe. Moja naloga je, da to čustvo iskreno prenesem na oder. Če se občinstvo v njem prepozna, je pesem izpolnila svoj namen.
Produkcija koncertov se je skozi čas močno spremenila – od tehnologije do vizualne podobe. Kako pomemben vam je ta segment?
Produkcija koncertov se je v zadnjih letih res močno razvila in občinstvo danes upravičeno pričakuje več kot nekoč. Vedno mi je bilo pomembno, da ljudje dobijo najboljšo možno izkušnjo. Na prvem mestu je zvok, saj je glasba razlog, zaradi katerega smo vsi tam. Pomembni pa so tudi vizualna podoba, osvetlitev, atmosfera in vsi detajli, ki prispevajo k celotnemu doživetju večera. Obkrožen sem z vrhunskimi profesionalci, s katerimi skupaj razvijamo ideje, vendar mi nikoli ni bilo pomembno, da bi produkcija sama sebi postala namen. Vse mora služiti pesmi in čustvu, ki ga želimo prenesti občinstvu.
Kako vam uspeva ohranjati ravnotežje med prepoznavnim glasbenim izrazom in sodobnimi trendi, ki jih prinašajo nove generacije poslušalcev?
Mislim, da človek ne sme loviti vsakega trenda, saj ti prihajajo in odhajajo. Seveda pa je pomembno ostati odprt do časa, v katerem živimo. Spremljam, kaj se dogaja, zanimajo me novi načini komuniciranja in predstavljanja glasbe, vendar nikoli nisem imel občutka, da bi moral karkoli početi na silo. Občinstvo zelo hitro prepozna, kdaj nekaj ni pristno. Posebej me veseli, da na koncertih srečujem veliko mladih ljudi, ki niso odraščali ob mojih pesmih, ampak so jih odkrili prek staršev, prijateljev ali digitalnih platform. To mi potrjuje, da dobre pesmi najdejo pot do vsake generacije. Zato verjamem, da je najboljši način ohranjanja ravnotežja preprost – ostati zvest svojemu glasbenemu izrazu in hkrati odprt za novosti, kadar so v skladu s tem, kar si.
