Žiga Gombač nikoli ni imel težav z debelostjo

Žiga Gombač nikoli ni imel težav z debelostjo (foto: sašo radej) sašo radej
11. 12. 2014

Komentator šova Gostilna išče šefa, mladinski pisatelj in maratonec Žiga Gombač si vedno postavi neki nov izziv, s katerim preizkuša svoje zmogljivosti. Tokrat nam je zaupal, v čem je skrivnost njegovega dobrega počutja in zdravja, ki ga spremlja na vsakem koraku.

Žiga je eden od tistih, ki se z zdravim načinom življenja uspešno umikajo poplavi bacilov, ki so v zraku. "Trkam na les. In na svojo glavo. Glede bolezni je tako, da mi je bilo do tega trenutka prizaneseno. Na takšno stanje sem se navadil in upam, da bo tako tudi ostalo," doda Žiga. "Civilno služenje vojaškega roka sem opravil v ljubljanskem Kliničnem centru kot spremljevalec bolnikov.

Zavedam se, kaj pomeni biti zdrav in kako je, če zdravja ni več. Gre za ključno in velikokrat podcenjeno ter samoumevno reč, h kateri bi moral vsak posameznik odgovorno stremeti. Sam že dolga leta nisem bil bolan. Če me kaj kuha ali se k čemu napravlja, se nemudoma ustavim in začnem s preventivnimi ukrepi, kot je počitek."

Nekoliko bolj kritičen pa je glede različnih zdravil, ki jih ponuja farmacevtska industrija. "Zdravil se ogibam, če je le mogoče. Tudi šumeče tablete mi ne vzbujajo zaupanja. No, med dolgimi in vztrajnostnimi preizkušnjami včasih ne gre drugače. Elektrolite, magnezij in aminokisline uživam prek raztopljenih šumečih tablet oziroma kapsul in praškov. Ob tem pijem veliko vode. Izkušnje prav tako kažejo, da se med boleznijo ali prehladom ni smiselno ukvarjati s športom.

Telo tako pokaže, da potrebuje regeneracijo, počitek. In telesu je treba prisluhniti, treba ga je spoštovati in negovati. Je pa to težje reči kot narediti. Letos pozimi sem z močnim prehladom tekel zunaj, na minusu. Za teden dni sem se ustavil šele po resnih grožnjah svoje žene. No, če pa bi me resno položilo, je moj oče patentiral nekakšen zvarek 'za vola ubit.' Točnih sestavin ne pozna nihče, ker se te prilagajajo in spreminjajo. Osnova nekako ostaja ista. Propolis, olje 31, med, limona, ingver. Ata za vsak primer doda še kakšen kos čilija, hrena, morda grenivko ali kaj podobnega. Če spiješ in preživiš, tudi prehlad ni več tako hud in naporen."

Ob izkušnjah, ki jih je Žiga doživel, pa se je začel tudi zavedati, kako pomembna je v našem življenju zdrava prehrana: "Tega sem se začel zavedati pred dobrimi 20 leti, ko je zbolel oče. Kombinacija stresa in nezdravih življenjskih navad ga je položila na operacijsko mizo, sam pa sem tedaj dobil življenjsko lekcijo. Predvsem v smislu, da lahko za zdravje, tudi s prehrano, v veliki meri poskrbiš sam. Sam temu posvečam zelo veliko pozornosti. Zelo pazim, kaj jem, kaj vnašam v organizem. Izogibam se predelani hrani, prevelikemu vnosu sladkorja, mastni hrani. Od svojega organizma zahtevam, da me podpira na težkih športnih preizkušnjah, zato mu iz dneva v dan želim le najboljše."

Kot športnik Žiga prehranjevalne navade usklajuje precej natančno in dosledno. "Ne pijem alkohola, ne jem mesa, kruha, sladkih zadevščin. Imam tedne, ko ne zaužijem ničesar živalskega izvora. In ne zatekam se pod okrilje izgovorov," doda. Seveda pa te podvige opravlja precej premišljeno in z določeno mero osvojenega znanja. "Pri meni gre za dolgoletno študijo, ki je vsebovala priročnike, pogovore s številnimi strokovnjaki, internet, izkušnje ...

Precej pa sem poslušal tudi sebe. Kaj mi paše in kaj mi ne. Katera hrana v nekem trenutku deluje pozitivno in katera me ustavi. Kaj neka hrana prinaša s seboj tako v negativnem kot v pozitivnem smislu. V raziskovanje hrane me ženeta radovednost in dvom o tistem, kar na velik zvon obeša prehrambna industrija. Mislim, da bi moral vsak posameznik to odkriti zase. Si prisluhniti, se spoznati v tej smeri in si slediti. Če se oziroma če se ne prehranjuješ pravilno, se to precej hitro pokaže.

Od tebe pa je odvisno, kako se boš odzval." Prav zato se kot športnik osredotoča na raznovrstno prehrano. "Rad spoznavam nove jedi, sestavine, začimbe. Tudi med tekom, se pravi med dolgimi razdaljami, ko naj se to ne bi smelo početi. Ampak jaz si vseeno privoščim. Na nedavnem ultra teku v ameriški divjini sem na zadnji okrepčevalnici pojedel pol čokoladne torte. Ne pol koščka, ampak polovico celotne torte. Pisal se je 90 kilometer in zadeva je zadišala, da je bilo joj. (smeh) Takšne torte ne jem skoraj nikoli, tam pa sem jo snedel z največjim užitkom in brez slabe vesti," pove.

Prav tek je tisti, s katerim Žiga redno skrbi za svojo kondicijo. "Najbolje mi 'sede' tek. Z leti so ostali športi prihajali in odhajali, tek pa je ostajal in ostaja. Je pa treba tek kombinirati s pravilno prehrano. Nimam nekakšnih posebnih vaj, ki jih izvajam. Poleg teka tu in tam kakšne sklece, redkeje trebušnjaki in dvigi trupa. Še redkeje, če sploh, sprinti in intervalni teki. Se pa ne usmerjam na fitnes vadbo. Nekaj časa sem to počel, ampak se tam nisem našel. Morda zato, ker mi bolj paše migati zunaj, v naravi, kjer se človek lahko poveže in poklepeta s seboj," pripoveduje.

Seveda pa Žiga nikoli ni imel težav s čezmerno težo, s katero se v današnjem času obremenjuje vse preveč ljudi. "Diet ne izvajam. Z leti sem prišel do načina prehrane, ki mi ustreza in je postal del mojega vsakdana. Da je tako, potrjujem z rednimi pregledi krvi oziroma to dokazuje dobro počutje. Rad imam zelenjavo in z njo rad ustvarjam pisane jedi. Pa tudi enolončnice, veganske golaže in juhice. Predvsem je pomembno, da ješ raznovrstno hrano oziroma takšno, za katero veš, od kod prihaja. V teh dneh jem veliko zelja, repe, stročnic ter sadja."

MiMa za revijo Story

Značke: Žiga Gombač