Aleksandra Ilijevski in Zlata Zavašnik: “Najin odnos je že skoraj kičast!”

Story: Bliža se sezona maturantskih plesov in marsikateri fant se bo v teh nerodnih letih spraševal, kako naj se sploh obleče. Kaj bi mladim ob tem svetovali?

Zlata: Vsako sezono presenečamo z novimi kombinacijami tkanin, recimo s kombinacijo džinsa na suknjičih, saj se lahko nekateri fantje v tem počutijo veliko bolj udobno. Ali pa morda ruski ovratnik, ki sem ga oblikovala tako, da se pokaže tudi srajca in se odpre sprednji del. Ta je bil uspešnica že lani.

Story: Ali kdaj sodelujeta pri oblikovanju?

Aleksandra: Načeloma ne, le v času, ko sem delala v podjetju, me je večkrat vprašala za kakšen nasvet. Čeprav se zdaj posvečam predvsem glasbi, še vedno kdaj vskočim, ker sem bila deklica za vse. (smeh). Jutri bom na primer prevoznik. (smeh)

Zlata: To mi je najbolj pomembno, saj vedno rada slišim drugo mnenje in Aleksandri resnično zaupam, ker zna odlično svetovati. Poleg tega pa se giblje v svetu mlajših.

Story: Čudovite obleke, urejene pričeske, četvorka ... Kakšni pa so vaši spomini na maturantski ples?

Aleksandra: Maturantskega plesa se najbolj spomnim po tem, da mi je mami oblikovala obleko. Večkrat mi je žal, da mami dela le za moške. (smeh) Tudi za zadnji nastop v SiTi Teatru mi je oblikovala obleko in oblekla naše fante v frake, bili smo res šik.

Story: V čem pa se razlikujeta vaši modni filozofiji?

Aleksandra: Imava precej različne stile, moja mami je dama, podjetnica. Sama sem malo bolj muhasta, sva pa že velikokrat opazili, da so nama všeč podobne stvari. Tako sem za njen rojstni dan vedela, kakšen kos nakita ji bom podarila.

Story: Ali kdaj nakupujeta skupaj?

Aleksandra: Ja, včasih. Zdaj sicer bolj redko, saj tudi sama bolj malo nakupujem, medtem ko jo pri vsakem dražjem nakupu še vedno vprašam za mnenje. Včasih malo 'kiksnem', zato mi njeni nasveti pridejo prav.

Zlata: In vsakič, ko si zgrešila, si rekla, joj, mami, zakaj nisi šla zraven. Aleksandra je umetniška duša in včasih malo zaplava.

Story: Kaj pa, če bi morali opisati stil druge?

Aleksandra: Mami je zavita bolj v črne barve, enkrat me je presenetila, ko je oblekla kos oblačila živahnih barv. Sem ji rekla, o, lej jo, Zlati. (smeh) Sicer pa posloven, trendi slog, čeprav ne sledi vsem zapovedim.

Zlata: Jah, njen stil. Je popolnoma njen, že od nekdaj ima velik talent za kombiniranje na prvi pogled nemogočih stvari. Jaz bi ji težko svetovala to, kar včasih nastane z njeno domišljijo. Res zna narediti izredne kombinacije, ki so mi zelo všeč. Včasih pa ji rečem, jah, Sandra, kaj je pa to zdaj. Vidi se, da pograbi stvari in ne razmišlja, kaj bo oblekla naslednji dan. Njen stil pa bi lahko opisala kot nežna, mehka, 'varna' ženstvena moda!

Story: Saj veste, kakšne smo ženske. Polne garderobne omare, me pa nimamo ničesar obleči.

Aleksandra: Ja, mami ima zagotovo bolj pospravljeno. Jaz sem kot hrček in nabiram različne kose, čeprav vem, da jih nikoli več ne bom oblekla.

Zlata: Res je, hrček. (smeh) Sama imam kar pospravljeno omaro, saj imam rada, da je v njej prostor, zrak. Prav tako nakupujem kose, ki jih lahko dolgo nosim in kombiniram.

Story: Kateri kos oblačila bi podarili druga drugi?

Zlata: Jaz že vem. Podarila bi ti mehko jopico, vanjo bi se lahko zavila in se pogrela. Seveda mora biti ekološka.

Aleksandra: Ja, res ne bi smela pri tem trpeti nobena žival. Sama pa bi ti podarila malo črno oblekico, ker vem, da jih imaš zelo rada. Takšno z ladijskim izrezom.

Zlata: U, super, hvala, seveda, bi z veseljem. (smeh)

Story: No, pa se vrnimo v preteklost. Mladost je obdobje številnih konfliktov in nesoglasij. Kako pa je bilo v vašem primeru?

Zala: Aleksandra je moj prvi otrok, zato kot mama še nisem bila povsem pripravljena na njeno odraščanje. Tako da je bila njena mladost precej zahtevna. Zdaj, ko pogledam nazaj, je bila ta dinamika povsem pričakovana, saj je tudi Sandrin način življenja dinamičen, ustvarjalen. Vsak predmet je uporabila za mikrofon in snemala svoje petje. Sama pa sem takrat mislila, ja, pa ljuba duša, pojdi se učit! Tega kot mami mi ni bilo treba spremeniti, bilo je tako, kot je moralo biti.

Aleksandra: Karakterno se precej razlikujeva. Mami je ambiciozna, ima načrte in cilje. Jaz pa živim zelo sproti in tu je največkrat prišlo do konfliktov. Ampak zadnja leta se vedno bolj sprejemava. Pred letom in pol sva skupaj odšli na morje, sami. Pričakovala sem, da se bova kdaj sprli, saj sem kadilka in ne ravno največja športna navdušenka, mami pa nasprotje. Vendar sva se odlično ujeli, ona je spregledala število mojih pokajenih cigaret, jaz pa sem z njo vsak dan zgodaj zjutraj hodila na jogo. To bova ponovili, saj sva se izredno povezali.

Story: Kako bi najbolje opisali vajin odnos?

Aleksandra: Hvaležna sem, da imam tako mami, saj sem se z njo vedno lahko pogovarjala o čemerkoli, ker je tako odprta. Nikoli se nisem lagala, le ko sem rekla, da ne bom šla ven, pa sem potem vseeno šla. (smeh) Je pa vsekakor imela zahtevnejšo vlogo mame, ker sta se z očetom ločila, ko sem bila stara sedem let.

Zlata: V mladosti sem bila kot odgovorna mama večkrat nezadovoljna z njenimi odzivi na mojo vlogo. Skrbelo me je, saj sem gledala v prihodnost. Vendar sem si delala probleme, ki jih zdaj v resnici ni. Imam izjemno hčerko, ki je sicer popolnoma nasprotni pol, vendar moja duša, zaveznica. Najin odnos je zdaj že kar malo kičast! (smeh)

Story: Problemi v mladosti včasih nastanejo tudi zaradi strtih src. Kako pa ste se spoprijemali z mladostniškimi ljubeznimi?

Aleksandra: Pa saj ni bilo nič posebnega. Prvega fanta sem imela šele, ko sem bila skoraj polnoletna, poleg tega nikoli nisem bila neki blazen žurer.

Zlata: Njene ljubezni sem vedno sprejela, čeprav so bile včasih zelo unikatne in posebne. Oseba, ki jo je Sandra izbrala, je bila pri nas dobrodošla, vendar je vedno slišala tudi moje mnenje, ki ji včasih ni bilo všeč.

Story: Tudi če bi se na vratih pojavil nekdo s pirsingi in tatuji?

Aleksandra: Oh, seveda, bili so tudi taki. (smeh) Vsak fant je bil zgodba zase, vsak izmed njih me je nekaj naučil in zaznamoval določeno obdobje.

Story: So se na vrata kdaj prilepili tudi kakšni športniki?

Aleksandra: Joj, ni šans! Športniki ali moški, ki imajo vse urejeno - ni šans! Nikoli se nisem mogla dolgo družiti z nekom, ki je bil preveč priden, organiziran ... ali pa bi na primer zjutraj šel teč.

Zlata: No, jaz pa bi šla! Tudi moj partner ni športnik, vendar sem oseba, ki bi zjutraj vstala in se razmigala. Šport je moja edina droga, pri Aleksandri pa je popolnoma nasprotno.

Story: Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Se vam zdi, da bi bile lahko vaše ljubezenske zgodbe kdaj podobne?

Zlata: No, vsaka izmed naju je kdaj imela smolo. Jaz sem jo imela z ločitvijo. Sama si najbolj želim, da bi moji otroci že takoj izbrali partnerja, s katerim bi imeli otroka in bili srečni.

Story: Se že veselite trenutka, ko boste postali babica?

Aleksandra: Tukaj bolj navija oči. Že nekaj let me sprašuje, kdaj bo dobil vnuke. Mami se pa za zdaj ne mudi, tako kot tudi meni ne. Obe sva še mladi. (smeh)

Story: Res je, obe sta videti nadvse mladostni. So vaju že kdaj zamenjali za sestri?

Aleksandra: Ja, pred nekaj leti. Mislim, da se je obema zdelo fajn. (smeh)

Story: Zaradi zveze z Jurijem Zrnecem ste morda še nekoliko bolj izpostavljeni. Kako pa se je Jurij vklopil v vašo družino?

Zlata: Čudovit je in ga od nekdaj častim. Pred desetimi leti smo praznovali obletnico Sensa in smo ga prosili, da bi vodil modno revijo. Tudi Aleksandra je bila takrat na prireditvi, vendar nihče ni pomislil, da bosta kdaj par. Že takrat mi je bil super kot oseba in poslovno, kot človek tisočerih talentov.

Aleksandra: Ja, Jurij je res srčen človek, njega je lahko imeti rad.

Story: Tu ne moremo mimo razlike v letih.

Aleksandra: Meni se zdi ravno prav, osem let. Osem let več izkušenj. Tudi Jurij je ločen in ima dve hčerki, zaradi otroštva tudi sama čutim njegovo situacijo, predvsem pa situacijo otrok in nekako celim rane iz otroštva, saj imam med drugim tudi srečo, da se s Sabino odlično razumeta, zato smo posledično vsi v dobrih odnosih.

Napisala Nika Arsovski
Fotografije Goran Antley