Alenka Hudales: Lenn je moja življenjska pot

To so bili časi, ko so šli unikatni izdelki hitro v prodajo. Alenka se je takrat izurila v izdelavi kompleksnih torbic, ki pa jih po osebni tragediji trenutno ne izdeluje več!

Pred tremi leti so vaš ustvarjalni kotiček, ki ste ga tik pred tem iz studia preselili domov, pogoltnili ognjeni zublji. Kako ste v ustvarjalnem smislu dojemali to veliko izgubo?

Takrat sem izgubila vse stroje in orodja, na katerih sem delala torbe, ostala sem brez računalnika, na katerem je bila shranjena vsa moja zgodovina in vse slike. To je bila boleča izkušnja tudi zato, ker sem bila kot ustvarjalka zelo navezana na dragocene kose blaga, ki sem jih čuvala za nadaljnje ustvarjanje, bila sem tudi navezana na izdelke drugih ustvarjalcev, ki so me navdihovali in ki sem si jih kupila zato, da sem se osebno počutila povezano z njimi. Takrat je nastala velika praznina in postavljala sem si vprašanje, ali bi sploh nadaljevala! V tistem zmedenem obdob-

ju me je prešinila globoka misel, da lahko grem brez prtljage, kamor hočem na tem svetu, in vedno lahko začnem znova, saj v sebi nosim ves kapital, potreben za preživetje. Zavedela sem se, da je samo od mene odvisno, ali in kako bom nadaljevala zgodbo Lenn. Je pa zanimivo, da sem ob tej praznini začutila tudi olajšanje, saj je odpadlo vse tisto, kar me je bremenilo ...

Kaj pa vas je lahko bremenilo?

Takrat sem delala torbe, po čemer sem bila tudi najbolj prepoznavna, nisem pa bila več povsem srečna. Čutila sem drugače, vleklo me je k drugačnemu ustvarjanju, ampak zavezana sem bila strankam, posel je bil vpeljan, imela sem stroje, naročila so kar prihajala in jaz sem delala. Ko so vsi stroji zgoreli, je prišel čas za odločitev ... Zadala sem si cilj, da bom delala tisto, kar me veseli – ohranila sem tiskanje na tekstil in postopoma začela izdelovati enostavne predmete za dom, ki sem jih začela snovati že kakšno leto pred nesrečo. Torbice sem začasno dala na stran, nisem pa še čisto obupala nad njimi.

Zdi se, da je vaše ustvarjanje v tem trenutku usmerjeno k poenostavljeni igrivosti, ki jo vnašate v izdelke za otroke pa tudi v izdelke za dom.

Do danes sem izčistila svoj slog, za to sem si vzela čas, in trenutno se načrtno osredotočam na celostno podobo Lenn, za kar mi je pred nesrečo vedno zmanjkovalo časa.

Vaše izdelke, ki jih potiskate v tehniki sitotiska, pogosto krasi srce – zakaj ta motiv?

Srce je pogost motiv, zato sem se mu pri ustvarjanju vedno poskušala izogibati, ampak ta simbolika se je vedno vračala k meni, zato sem srček oblikovala po svoje v kombinaciji s šivom. Všeč mi je, da raste iz zemlje in je videti kot lebdeči balon. Je enostaven, a hkrati ponuja veliko ustvarjalnih možnosti. Zadala sem si izziv, da iz te kombinacije naredim nekaj posebnega. Nazadnje sem objavila igrive in nagajive 'ženskice', ki jih vsak vidi po svoje, meni je pomembno samo to, da se ti ob pogledu nanje na obraz nariše nasmešek – to je 'art' v pravem pomenu besede, in to hočem početi. Se pa pripravljam tudi na razširitev ponudbe z izdelki, ki niso samo moji. Kujem lepo zgodbo, ki pa še čaka na dokončno dodelavo koncepta ...

Pa delate vse sami?

Ne, nič več. Po nesreči sem se odločila, da ne bom več sama za vse. Za oblikovanje logotipa in celostne podobe sem najela Vido Igličar, ki je zelo dobra v svojem delu. Letos sem se povezala s podjetjem Ideja in začela prodajati po spletu. To je zame vsebinsko in finančno zahteven projekt, ki bo trajal dlje časa, saj določene izdelke še razvijam in testiram. Ta vidik malega podjetništva je izziv, ki zahteva veliko potrpežljivosti, zavedam pa se, da moram čim prej dati v svet tudi izdelke, ki so še v idejni fazi.

Kje pa ustvarjate, doma ali v kakšnem studiu?

Trenutno šivam doma, občasno najamem tudi šiviljo, tiskam pa v studiu Mumino. Ampak trenutno se veliko bolj ukvarjam z razvojem blagovne znamke in zgodbo o izdelkih.

Lenn je zgodba o veselju do življenja in ljubezni do vsega lepega – kdaj in kako se je ta zgodba sploh začela?

Lenn je moja življenjska pot. Še preden sem šla na fakulteto študirat oblikovanje tekstilij in oblačil na NTF v Ljubljani, sem že šivala. Na fakulteti sem ugotovila, da me moda sploh ne zanima, ampak da so mi bližje modni dodatki, še bolj pa tekstil in barve. Čas pred diplomo je bil zame prelomen, delala sem v pletilnem studiu Draž, kjer se mi je odprl drugačen svet ustvarjanja, kot sem ga poznala na fakulteti. Vedno mi je bil blizu tudi tisk, ki sem ga prvič spoznala na fakulteti, pozneje pa razvijala lastne vzorce in koristila poslovne usluge pri Mirsadi, ki ima studio Mumino že več kot deset let. Veliko sva se družili in sanjali, kako bova ustvarili posel in res sva ga – vsaka po svoje. Jaz sem začela izdelovati torbe, ki so se dobro prodajale, saj takrat ročno izdelanih in potiskanih kolažastih torbic iz tekstila ni bilo veliko na trgu. V tem obdobju sem se tudi zaposlila na oddelku za promocijo komercialne televizije POP TV.

Zakaj tak preskok?

Ker so me že od nekdaj privlačili mediji in želela sem se izučiti v grafičnih programih, saj takrat kot oblikovalka nisem hotela biti odvisna od drugih. Osnov sem se naučila na fakulteti, na televiziji pa se mi je odprl nov svet – začela sem s fotomontažami, potem pa sem napredovala na promocijski oddelek, kjer so se delale animacije za oglase. To je bilo zelo ustvarjalno delo, ampak po določenem času sem začela pogrešati stik z barvami in tekstilom, zato sem ob popoldnevih spet šivala. Potem sem spoznala partnerja Uroša, s katerim sva ustvarila družino. Ko se je v mojem trebuhu začelo novo življenje, sem pustila službo in Lenn postavila na stran. Pet let sem se posvečala družini, vmes delala tudi za podjetje Adria Mobil, kjer sem skrbela za tekstilni interjer avtodomov, Lenn pa je bila ob meni vse do danes, ko sem se ji spet bolj posvetila.

Na katere izdelke se boste osredotočili v prihodnje?

Kar se tiče izdelkov za otroke, se bom naravnala darilno in ne bom več delala po naročilih. Vse ostalo pa bo hišni tekstil, saj veliko razmišljam o smiselnosti uporabe tekstila v vsakdanjem življenju. Želim si, da bi takšni dodatki postali del našega vsakdana na povsem nevsiljiv način. In ker delam takšne stvari, sem sklenila, da bom tudi sama skozi izdelke Lenn odkrivala to tradicijo na sodoben način.

Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču