Tu nastajajo izdelki iz recikliranih materialov izpod rok lokalnih rokodelcev in s pečatom lokalnih oblikovalcev.
Od kod izbor tako nenavadnega imena Kaaita, ima kakšen poseben pomen?
Ker imam zelo rada naravo, sem si želela zagnati projekt 'Posadi drevo', v okviru katerega bi kot darilo ob posebni priložnosti nekomu nekje posadili drevo. Prijateljica je v neki knjigi prebrala, da Indijanci temu dejanju rečejo kaaita. Tako je nastalo ime, zastavljenega projekta pa mi ni uspelo razviti, saj smo začeli razvijati projekte, prek katerih smo podjetjem pomagali vzpostaviti bolj prijazen odnos do okolja. Sodelovali smo z nekaj večjimi naročniki, pri katerih smo sčasoma projekte začeli povezovati z izdelki. Ker so bili takšni reciklirani izdelki zelo dobro sprejeti, smo začeli razmišljati v tej smeri ...
Kakšno sporočilo danes nosijo vaši izdelki?
So povabilo v trajnosten življenjski slog, spodbujajo uporabnika, da si zna vzeti čas zase, da kupuje premišljeno, da se zna pocrkljati in da zna ohraniti igrivost v sebi ... Zanimivo je, da izdelki nastajajo spontano. Ko ugotovim, da trgu nekaj manjka, začnemo razvijati izdelek, ki je drugačen zaradi podrobnosti, mi pa vzame veliko časa. Ampak ker sem po horoskopu bikica, grem vedno tja, kjer je najtežje. Zaradi teh podrobnosti smo unikatni, in čeprav smo majhni, si počasi utiramo pot v svet.
Ste imeli ob ustanovitvi Kaaite pred 13 leti kakšne somišljenike?
Kaaita je že od samega začetka tim in zanimivo je, da na poti ves čas srečujem sorodne duše. Čeprav sem danes zaposlena samo jaz, so v timu ljudje, s katerimi sodelujemo že vrsto let. Ljudem je zelo zanimivo, ko povem, da sama ne znam šivati! Jaz sem ekonomist in sem šolana za to, da gradim blagovno znamko, ki pa je že od samega začetka jasno definirana. V pomoč so mi sodelavci, med njimi agencija Rdeči oblak, ki nam piše besedila, in lokalni oblikovalci. Imam ideje, oblikovalci pa povedo, ali so moje zamisli uresničljive. Včasih me ne upoštevajo in vse obrnejo na glavo. In ravno v trenutkih, ko se krešejo naša mnenja, Kaaita raste.
Kako vaše izdelke sprejema slovenski trg in kako tujina?
Najprej smo izdelke ponudili slovenskemu trgu, a ker individualnih kupcev v Sloveniji ni dovolj, da bi preživeli, smo izdelke ponudili tudi v tujini. Izkušnja prodaje v tujini je pozitivna in nekatere države so zelo odprte za naš koncept. Veliko delamo z angleškimi trgovci, tudi v Švico prodamo precej izdelkov in na azijske trge, saj jim veliko pomeni izdelek, ki je izdelan v Evropi, še višjo vrednost pa ima, če ga je izdelal rokodelec. Glede na vse to nas čaka krasna prihodnost.
Omenili ste, da ogromno časa porabite za iskanje materialov. Večinoma se osredotočate na reciklirane materiale, kajne?
Tako je. Gledamo na to, da so materiali prijazni do okolja, da jih je mogoče reciklirati ali pa so že reciklirani.
Kako ste prišli do filca, ki je izdelan iz odpadnih plastenk?
Pogosto sem obiskovala industrijsko prodajalno Filc Mengeš. Tam sem ves čas spraševala, ali imajo na voljo kakšen poseben filc. Nekega dne so mi povedali, da imajo v skladišču že več let na zalogi filc, ki so ga reciklirali iz odpadnih volnenih puloverjev. Bil je tako lep, da smo vsega pokupili. Ko smo ga porabili, smo bili spet na začetku. Takrat sem spet začela spraševati in prišla do filca iz odpadnih plastenk.
Se zaradi omejenosti materiala osredotočate na omejene serije izdelkov?
Ko smo šli čez to fazo, da nam je za izdelek zmanjkalo osnovnega materiala, sem spoznala, da moramo kupovati izključno material, ki je dobavljiv. Je pa res, da so izdelki iz recikliranih materialov vedno drugačni, saj prihaja do rahlih odstopanj v barvi ali teksturi.
Ustvarjate tudi ekskluzivne linije?
Tudi, saj se še vedno na nas obračajo večji naročniki. Zanje priredimo že obstoječ izdelek iz ponudbe ali pa razvijemo novega.
Kako pa obravnavate individualne kupce?
Ko nas kdo povpraša, kje lahko kupijo naš izdelek, najprej navedem trgovine, kjer so naši izdelki na voljo, šele na zadnjem mestu je naša spletna trgovina. To pa zato, ker zelo cenimo trud trgovcev, ki prodajajo naše izdelke. Zadnji dve leti sem se posvečala iskanju takšnih trgovcev, ki cenijo našo vizijo, zdaj pa bomo več pozornosti posvetili povezovanju ...
Če prav razumem, napovedujete nov projekt!
Ker zelo cenim slovenske kreativce, se bomo v prihodnje povezali s tistimi, ki jih občudujem in me s svojim delom navdihujejo. Z njimi bomo ustvarjali fotozgodbe in jih na naši spletni strani (kaaita.com) predstavili na zelo intimen način, v predstavitev pa bomo vključili tudi svoje izdelke, ki si jih bodo ti kreativci izbrali sami. Začeli bomo z oblikovalko oblačil Petjo Zorec. V ta projekt se podajamo tudi zato, ker so naša ciljna skupina uspešne ženske iz ustvarjalnih poklicev. One nas najdejo, ker to iščejo!
Besedilo: Metka Pravst
Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik, Aleksander Lilik, Fensišmensi
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču