Zavili smo v Celje, natančneje v delavnico, kjer ustvarja vrhunska modelarka Barbara Repinšek. Barbara je v teh krajih izredno cenjena in čas je, da jo spoznate še preostale dame, ki prisegate na unikatne kose oblačil. Njen opus je zavidljiv, njena marljivost pa neprecenljiva. Ko stopiš skozi vrata njene delavnice, se tam želiš zadržati dlje časa in prav nikoli ti ne uspe domov oditi lačen, žejen in brez vsaj enega naročila.
Story: Barbara, opisujete se kot modno modelarko. Nam lahko pojasnite razliko med modelarko in oblikovalko?
Po izobrazbi sem tekstilno konfekcijski modelar. Oblikovalec nariše skico, modelar pa izriše kroj, skroji in sešije izdelek do konca.
Story: Šolali ste se v generaciji zadnjih pravih modelarjev. Je zdaj manj zanimanja za ta poklic?
Res je, v moji generaciji je bila še cela nekdanja Jugoslavija. Zadnji so zelo težko končali šolanje, ker se je začela vojna in so jim od doma prekinili financiranje. Program pa ne obstaja več. Vedno se pošalim, da smo zadnji dinozavri in bomo nekoč še veliko vredni. Le da ne vem, kdaj bo to.
Story: Na čudoviti lokaciji v Celju imate tudi studio, kjer uresničujete želje dam, ki vas obiščejo. Po kaj se stranke rade vračajo?
Stranke se vračajo, ker ne marajo brezupnega iskanja oblačil, ki bi jim bila prav. Rade imajo unikatno oblačilo, zavedanje, da ne morejo srečati sodelavke ali šefinje v enaki obleki, jih osrečuje. Pri konfekciji je to pogosto moteče.
Story: Kako modno ozaveščene so Celjanke in kaj imajo rade?
Celjanke so rahlo zadržane, kar se tiče modnih trendov. Rade imajo klasično eleganco, kvalitetne materiale in dobro krojene kose.
Story: Menite, da se dovolj zavedamo, kako dobro je imeti oblačila, narejena po meri? Se stopnja zavesti zvišuje ali znižuje?
Stopnja zavesti se viša in niža. Ko ženske naučim videti, da imajo predolge rokave, preširok suknjič in prekratke hlače, niso več zadovoljne in želijo obleke, ki so jim res prav. Če prištejemo še izvirnost, unikatnost in kvaliteten material, je rojena zasvojenost. Ne potrebujemo tone poceni oblek, ki jih sploh ne nosimo, in ti poceni nakupi so dejansko zelo dragi.
Story: Na samostojni poti ste že častitljivih 15 let. Kakšni pa so bili vaši začetki?
Že od otroštva sem rada rezala, povsod je bilo veliko papirčkov. In med šolanjem sem ves prosti čas preživela v mamini likalnici, kjer sem rezala in šivala.
Story: Šivali ste tudi obleke za znane osebnosti. Na kateri projekt pa ste najbolj ponosni?
V bistvu so vsi moji projekti kot moji otroci. Včasih kak kos, ki mi je res všeč in drag, kar težko oddam.
Story: Pred kratkim ste se širši publiki predstavili v Celju, kjer je revijo obiskalo 220 ljudi, vi pa ste predstavili res veliko oblačil. Koliko priprav je šlo za modno revijo in kakšno vizualno poslastico ste pripravili?
Priprave sem začela že maja in bilo je res ogromno dela. Narejene obleke sem odnesla domov, da jih nisem gledala v delavnici, sicer bi neprestano kaj spreminjala in popravljala. Vso organizacijo modne revije pa sem prepustila Špeli Štamol, ki je opravila vrhunsko delo.
Story: Po reviji ste kose oblačil tudi razstavili in s tem povzročili pravo gnečo. Koliko kosov, ki ste jih predstavili na modni reviji, ste na koncu prodali?
Show room je vse obiskovalke zelo navdušil. Zdelo se jim je imenitno, da lahko obleke, ki so jih nosile manekenke, pomerijo in si jih pogledajo. Nekaj kosov so rezervirale že na dogodku.
Story: Koliko rednih strank imate in zakaj menite, da se rade vračajo?
Strank nikoli ne preštevam, nekatere pridejo pogosto, druge enkrat letno in tretje enkrat v življenju. Z vsemi imam pristen kontakt, pogosto spoznam vso družino. Včasih se mi zdi, da kakšna gospa pride samo malo pokukat in poklepetat, ker se pri meni dobro počuti. Sproti pa še kaj naroči.
Story: Šivate predvsem za ženske, pa se kaj spogledujete z idejo, da bi izdelovali oblačila tudi za moške?
Kadarkoli sem se lotila moških kosov, z njimi nisem bila zadovoljna, tako da sem to opustila. In delam to, kar mi je v veselje, skrbim, da so ženske lepe.
Story: Živite svoje sanje ali sanjate še o čem drugem?
Ja, v bistvu jih živim. Ljubim življenje, ljubim svoje otroke in obožujem svoje delo Moj dan je dolg, saj vsak kos zahteva svoj čas, ampak mine v hipu.
Story: S čim bi spodbudili ljudi, da si večkrat privoščijo unikaten izdelek?
Ne bi jih spodbujala z besedami. Pred kratkim mi je stranka napisala SMS-sporočilo: "Nihče me ne pohvali, me pa vse zavistno gledajo."
Story: Ženske k vam pridemo z določeno vizijo in željami, včasih tudi skoraj nemogočimi. Kako najdete zlato sredino med željami in realnimi pričakovanji in kako vam uspe zadovoljiti posameznico?
Vedno si vzamem čas in dobro predebatiram vse želje stranke in možnosti izvedbe. Pomembno je, kakšni so postava, karakter, material, kroj in namen oblačila.
Najpomembnejše pa se mi zdi dobro počutje. Obleka vam lahko odlično pristaja, pa ni vredna nič, če se ne počutite dobro.
Story: Kakšni materiali vam največkrat polzijo med prsti? Gotovo imate najljubše.
Bombaž, svila in volna. Preveč je sintetičnih materialov, ki ne dihajo, ki so pobarvani z barvami neprimerne kvalitete in škodujejo našemu zdravju.
Story: Pa velja pri vas, da je kovačeva kobila bosa ali ne?
(smeh) Nosim samo svoje izdelke in jih nimam veliko, je pa vse po meri.
Napisala Manja Stević
Fotografije Goran Antley
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"
