Vstopila sem v čudovit frizerski svet na Beethovnovi ulici, tik za nebotičnikom. V prostoru so odmevali mehki šansoni, dišalo je po nežnih izdelkih, ki so se v vseh barvah bohotili na policah. 'Backstage', ki deluje v sklopu Mare dresura frizure, je čudovit salon, v katerem pozabiš na vrvež na drugi strani stekla in se prepustiš spretnim rokam moj-stra Mareta Filipiča, ki nadaljuje dolgo-letno frizersko tradicijo, ki mu je bila položeno v zibelko.
Story: Lansko jesen smo že tretjič zaporedoma lahko vaše mojstrovine opazovali tudi na Mercedes-Benz Fashion Weeku. Kakšen izziv vam je to po toliko izkušnjah, ki ste jih nabrali v tujini? Delali ste namreč za številna zveneča imena, vse od Prade, Stelle McCartney do Chanela in Valentina.
Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana je še večji izziv, saj šele vzpostavljamo zgodbo, ki je v tujini že utečena. To nam omogoča tudi več kreativnosti. Večji ko je modni oblikovalec, bolj je izdelana njegova vizija in posledično je manjša izbirna možnost izvedbe. Medtem ko se na slovenskem MBFW prikažejo mladi oblikovalci, sam pa s svojim znanjem in idejami pripomoreš k popolni sliki. Vse, kar vidite na pisti, je nosljivo.
Story: Prav zato so kreacije na stezi prilagojene slovenskemu modnemu prostoru.
Moda deluje kot avtomobilska industrija. Na sejmu predstavijo futuristične linije, smernice, medtem ko so izvedbeni modeli lahko daleč od teh. Številne znamke, ki na modni reviji prikažejo prave mojstrovine, preživijo na račun kavbojk in parfuma. Seveda pa bi bilo nekaj takega povsem banalno prikazati na modni reviji.
Story: Kaj vas je pritegnilo k sodelovanju na Mercedes-Benz Fashion Weeku, glede na to, da ste sami že sodelovali na številnih svetovnih tednih mode?
Korenine segajo že dve desetletji nazaj, ko sva s Sašem Radovičem, programskim in umetniškim direktorjem MBFW, sodelovala pri projektih. Pri snovanju platforme oblikovalcev se mi je zdelo jasno, da skupaj stopimo tisti z izkušnjami, saj bi le tako lahko nekaj prispevali k projektu. Pri tem ni bilo nikakršnega naključja. Že res, da sem del življenja preživel v tujini, kjer sem nabiral izkušnje, znanje pa sem želel aplicirati na našem trgu. To bi si želel od vseh, ki v tujini nabirajo znanje. To bi namreč morali prinesti domov, saj se bosta le tako lahko slovensko modno gibanje teden mode razvijala.
Story: Svoje znanje ste torej prenesli na ljubljanske ulice?
Seveda, apliciral sem ga pod kožo. Ničesar ne bi rad vsiljeval. Mislim, da je pomembnejše kot lepoto preslikavati zakonitosti in sodelujoče akterje.
Story: Imeli ste možnost sodelovati s številnimi zvenečimi imeni iz sveta mode. Kakšne so razlike v primerjavi z izkušnjami, ki jih imate iz našega prostora?
Večjih razlik skorajda ni. Z mojega vidika obstajata del dogovora, pomerjanja in izvedbeni del. Na dan prireditve svoj del korektno izvedemo. V nasprotju s Slovenijo je proces dogovarjanja in usklajevanja daljši, saj številna zveneča imena že en mesec pred tednom mode preverjajo svoje kreacije. Lep primer je Alexander McQueen, ki je želel, da kot sooblikovalec slediš celotni evoluciji kolekcije. Trgu je namreč vsakič znova želel podariti nekaj novega, inovativnega, in to ga je pokopalo. Včasih so vsi novinarji nestrpno pričakovali nekaj novega in on ni bil več sposoben česa takega, pričakovanja so bila enostavno prevelika.
Story: Tudi danes je tako, kar na lastni koži občutijo tudi slovenski modni oblikovalci. Kakšen pa je po vašem mnenju doseg slovenske mode?
Ali to v resnici obstaja? Številni Slovenci ustvarjajo pod okriljem velikih modnih oblikovalcev. Takšen, kot je njihov obseg, je tudi obseg slovenskih modnih oblikovalcev. Pri nas je veliko malih ustvarjalcev, za korak naprej potrebujejo kapital, tega pa na žalost ni. Pri nas investirajo v tehnologijo, ne v modo. Če ostaneš tu, si samozadosten. Vlaki pridejo do Trsta ali Celovca, zato nas informacije zaobidejo. Oblikovalci v Sloveniji se drastično ne razlikujejo, čeprav bi to pripomoglo k temu, da bi razlikovali med seboj modne znamke.
Story: Že vaša oče in dedek sta se ukvarjala s friziranjem, tako da vam je bil poklic skorajda položen v zibelko. Morda ste v našem prostoru že imeli postavljene temelje, kar pa ne velja za tujino. Kako delo poteka tam?
Skupina, katere del sem tudi sam, je zelo organizirana. Vključuje tako ljudi, ki pripravljajo opremo, vozijo kovčke s frizerskimi pripomočki, kot tiste, ki poskrbimo za končni videz pričesk. Tudi sam sem bil na začetku na dnu verige. Zvezdnice frizirajo tisti, ki so tehnično najbolj izpopolnjeni, tisti, ki so pri vrhu. Če bi želel priti do tja, bi se moral preseliti v tujino. Vsak si ustvari sistem, ki funkcionira, če pa bi odšel v tujino, bi se moral odreči salonoma.
Story: Nam zaupate, katera modna predstava vas je najbolj navdušila?
Mercedes-Benz. (smeh) Nivo na zadnjih treh MBFW je bil zelo visok. Najbolj impozantne revije pa so bile v času Aleksandra McQueena. Sodeloval sem pri videospotu, ustvarjanju revije s številnimi ekipami, pravimi zvezdnicami. Bil sem pri celotnem procesu in dojel sem, kako zapleteno je ozadje. Vesel sem, da sem bil lahko del tega.
Story: Pa je mogoče lasne kreacije z velikih tednov mode v svetovnih prestolnicah prenesti tudi k nam?
Imam omaro z milijon predalov in veliko jih je zaprtih za druge čase. Ne vem, ali je mogoče svetovne trende z modnih prinesti na ljubljanske ulice. V prostoru, kjer se dela malo stvari, je nemogoče aplicirati na nekaj, kar je nastalo v prostoru kreativnosti, strokovnosti, zgolj gledljivega. Če bi tu izražal kreacije s tujih modnih pist, bi bil za ljudi preveč avantgarden, tega pa nočem. Le kadar začutim pravi trenutek, dodam kanček avantgarde. Prav zato smo tudi po cenah zelo primerljivi. Mislim, da smo za to stopnjo kvalitete zelo poceni.
Story: V Sloveniji je razkorak med cenami za frizerske storitve precej velik, vse od nekaj evrov za striženje pa do relativno visokih cen glede na zahtevnost storitve.
Ne vem natančno, kako bi to ocenil. Cene so takšne, kot jih sprejme trg. Ko sem delal v Londonu, sem hodil mimo frizerja, ki je zahteval tri funte, nekaj metrov naprej pa je bil salon, v katerem si plačal 300 funtov. V prvem si hodil po laseh, v drugem pa si bil deležen nadstandardnih storitev. Mislim, da ljudje prepogosto vidijo le zunanji okvir. V tujini nikjer ne sprašujejo, kakšna je cena, temveč kaj dobijo za ta denar. Če za deset evrov dobiš osnovni tretma, pet minut energije in kisel osnovni šampon ali pa za 60 evrov vrhunsko pričesko, s katero si zadovoljen. Mislim, da je prva usluga dražja od druge. Na prvo žogo morda ni videti tako, a je treba pogledati širše. Sam si želim energije, ni pomembno za kaj, ali kupujem knjigo ali pa štruco kruha.
Story: Kakšne pa so naše pričeske? Verjetno se je težko sprehajati po Ljubljani, ne da bi bil pozoren na kaj takega.
Nekoč mi je eden izmed prijateljev iz tujine dejal, da se Slovenci oblačijo zelo bazno, z vpadljivo pričesko pa želijo pomanjkljivosti prikriti. Sam ločim med drznostjo in usklajenostjo.
Story: In kakšna je razlika?
Drznost je lahko beseda za nekoga, ki si upa, a ne pomeni, da se kaže v nečem lepem.
Story: Pa si upamo eksperimentirati s pričeskami, ali prisegamo na bolj klasično?
Mislim, da si tudi upamo, morda večja težava nastane pri vzdrževanju. V Londonu želi nekdo izstopati v množici ljudi, zato mora videz vzdrževati. Pri nas pa morda na stvar gledamo bolj racionalno. Nič negativnega! Nimamo časa, da bi vsak teden osvežili barvo las. Določene frizure v slovenskem prostoru izpustimo, saj so pogojene z nenehnim vzdrževanjem. Zvezdnice večino časa preživijo pri frizerjih, make-up artistih, stilistih ... Videz zvezdnice ni naključje, temveč je plod dela številnih strokovnjakov.
Story: To torej pojasni preskok med pričesko v frizerskem salonu in nekaj dni za tem.
Številni Slovenci najraje kupujejo kozmetične produkte v živilskih trgovinah, kjer se produkti prodajajo sami od sebe brez kakršnihkoli nasvetov. V salonih pa ne prodajamo le produktov, temveč predvsem tudi izkušnjo tega izdelka. To je največja razlika. Ljudje, ki imajo dobre frizure, se naučijo tehnik vzdrževanja in imajo posledično dobre pričeske.
Story: Kakšna pa je danes vaša najpogostejša praksa v salonu?
Danes ljudje ne vprašajo več za moje mnenje, temveč pridejo z željo, kaj bi radi. To so običajno zvezdniške frizure, ki so zelo zaželene, izvedbeni del pa je odvisen od vsakega frizerja. Izbira pričesk se je v zadnjih dveh desetletjih drastično spremenila. Včasih si imel dve knjigi, iz katerih si črpal kreacije, danes pa nam internet ponuja neskončno število možnih rešitev. Danes tako stavimo na izvedbo, saj nas takšne podobe strpajo v okvir.
Story: To pomeni, da so naše pričeske bolj ali manj enake?
Se je sploh kaj spremenilo? Konec 60. let so ljudje posnemali člane skupine Beatles, pred desetletjem so vsi fantje želeli biti David Beckham. V času Diane je polovico posla opravila blond barva, danes je priljubljena pričeska prve dame Melanie Trump. Nič se ni kaj dosti spremenilo, le ikone. Le redki posamezniki uberejo svojo pot, in te spoštujem še toliko bolj.
Story: In če smo že pri tem. Kdo bo nadaljeval vaše delo? Vašo pot?
Po pravici povedano, ne vem, sam sem že tretja generacija v družini, ki se ukvarja s frizerstvom. Dobra tretjina dejavnosti v Sloveniji pride do tretje generacije. Moj ded je začel leta 1932 in upam, da bo nekdo naše delo peljal naprej. Otroka za zdaj ne kažeta nagnjenj, sta pa globoko vpletena v moj posel. Sam večino dneva preživim v salonu, zato sem jima hvaležen za potrpljenje. Včasih ju vzamem tudi v salon, moja otroka poznata najboljše frizerje na svetu. Moja hči je stara štiri leta in prejšnji mesec je angleškemu frizerju leta pokazala, kako bi prek aplikacije na iPadu uredila pričesko. Ni se ustrašila takšne avtoritete. Ne nazadnje, imam odlično ekipo mladih frizerjev, ki se vsak dan ob meni trudijo, da delamo odlične frizure, s katerimi so stranke zadovoljne, kar je najpomembnejše!
Nika Arsovski
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
