Klaudija Sakovič: Glina je živa!

Klaudija Sakovič: Glina je živa! (foto: Igor Zaplatil) Igor Zaplatil
Vir: Jana
12. 11. 2016

Ustvarjanje Klaudije Sakovič temelji na oblikovanju bele gline, iz katere vsakodnevno oblikuje uporabno keramiko, zaradi čudovitih poslikav pa vsi njeni izdelki tudi hitro poidejo.

Vsak izdelek je unikat.
Poslikave nastajajo spontano.
Izdelke ima razstavljene v delavnici v Murski Soboti.

Klaudija Sakovič, ki se na svoje izdelke podpisuje z imenom It's Pepa, je pred leti začela ustvarjalno pot razvijati z univerzalno modelirno maso bele barve, ki se posuši na zraku. Iz nje je izdelala ogrlico za najstniško hčer, nato pa je začela ustvarjati nakit za prijateljice, ki ga je obdelala do te mere, da je bil videti kot iz keramike. Ko so jo začeli spraševati, ali lahko njen nakit kupijo, je prijavila osebno dopolnilno delo, takrat je bila namreč še zaposlena na Zavodu za turizem in kulturo Beltinci, delala pa je v informacijski pisarni Otok ljubezni v Ižakovcih.

Pred dvema letoma je Klaudija potrebovala spremembo, zato si je kupila prvi paket bele gline, sledil je nakup peči, nato pa si je v Murski Soboti uredila še delavnico, kjer njena domišljija dobi krila. Tam smo jo obiskali tudi mi in se prepričali, da je njen ustvarjalni prostor zares poln navdiha.

Zakaj ste se odločili za glino?

KlaudijaŽe od malega sem občudovala delo lončarjev, ki na vretenu kepo gline poženejo v višino, in tudi sama sem si želela poskusiti ustvarjati z glino na tak način. V naših krajih je veliko lončarjev, ampak vsi se ukvarjajo z izdelavo tradicionalne keramike, ki jo sicer občudujem, ampak je ne bi nikoli izdelovala, saj mi je všeč bolj sodoben slog. Pred dvema letoma sem začutila, da moram narediti korak naprej, zato sem das maso zamenjala za glino. Prijatelj mi je pokazal osnove, a mu je bilo smešno, ker nisem imela peči. Na to sem seveda imela odgovor, saj je moj brat zobotehnik, in ker se dentalna keramika peče približno na enakih temperaturah kot glineni izdelki, sem ga prosila, da je v svoji peči spekel moje prve ptičke iz gline. Nekaj jih je uspelo, ampak brat me je takoj postavil na realna tla, da mi izdelkov ne bo pekel. Ker sem bila tako zagreta za ustvarjanje z novim materialom, sem prihranila denar, šla na tečaj in si kupila peč.

Koliko izdelkov se vam je na začetku ponesrečilo?

Joj, veliko izdelkov je šlo v nič, ko sem se učila, ampak največ sem se naučila iz lastnih napak. Na začetku se mi je zdelo, da hitro napredujem, je pa res, da mi je prijatelj pomagal z nasveti, ki so mi olajšali prve korake, pa tudi delala sem od jutra do večera, ker me je raziskovanje tako prevzelo.

Od kod pa vam ideje za poslikave?

Vedno sem rada risala, brat pa se je iz mene norčeval, zato sem se začela skrivati. Ko je bila hči Sara majhna, sem si dala duška. Tudi danes je podobno in glina se ne more tako hitro posušiti, da bi lahko vse ideje preslikala na izdelke. Všeč so mi motivi, ki imajo le bežen pridih starinskosti v smislu posvečanja podrobnostim, tako kot so se včasih umetniki posvečali estetiki končnega izdelka. V takem izdelku, ki mu umetnik posveti svoj čas, začutiš dušo. Zato je moja delavnica prostor, kjer pozabim na vse težave vsakdana. Tu se zame čas ustavi!

O čem pa razmišljate, ko ustvarjate?

Ko delam na primer skodelice za kavo, si želim, da bi bilo človeku, ki bo pil kavo iz te skodelice, ob tem prijetno. Čar gline je, da je živa. Vse v naravi je živo – jaz v to verjamem. In verjamem v to, da lahko svoje pozitivne misli prenesem v izdelek.

Ali vse skodelice, sklede in krožnike oblikujete na roke?

Ne več, nekatere izdelke še delam ročno, se pa že učim delati na vretenu. Ta kombinacija dela je odlična, saj glino, ki mi je ne uspe lepo zvrteti na vretenu, lahko oblikujem ročno. Všeč mi je, da je vsak izdelek malo drugačen – naj se vidi, da gre za ročno delo. Trudim se, da ima vsak izdelek kakšno posebnost, zato sem na primer začela skledicam dodajati lesene pokrovčke, ki jih nažagam sama, saj jim moram velikost prilagoditi, potem pa še zbrusiti in premazati z oljem, zvrtati luknjo in dodati leseno kroglico. Zanimivo je, da veliko orodja najdem tudi v domači kuhinji, uporabljala sem že nože, žlice ... Kot bi razvijala neko svojo tehniko, ampak v tem res uživam. Je pa res, da so najljubši del ustvarjanja še vedno poslikave, ki jih delam z engobami (zemeljskimi pigmenti) ali podglazurami, ki jih redčim z vodo, saj so te barve zelo goste, jaz pa na izdelkih ne maram premočnih barv, se mi zdi lepše, da je videti, kot da je poslikava izdelana z vodenimi barvicami.

Povpraševanja za vaše izdelke je čedalje več, si boste našli kakšno pomoč?

Ne vem, ali imam interes, da bi moje delo postalo podobno industrijskemu. Raje vidim, da se proda manj izdelkov in da so vsi moji, zato mi za zdaj ustreza tako, kot je. Tudi po naročilih ne delam več, ker to izpodbija mojo kreativnost! Raje delam po navdihu.

Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: Igor Zaplatil

Priporočamo