Mehak in topel dotik lesa nam je Slovencem domač. Zapisan je v našem DNK. Brez predsodkov vidimo, doživljamo in uporabljamo les v številnih pojavnih oblikah. Tudi kot žensko torbico.
Tomaž Lipovec je inženir lesarstva, ki ima rad tehnične izzive. Je estet, ki rad hodi po muzejih in galerijah, kjer se poglablja v zgodovinske sloge, da lahko motive preteklosti prevede v sodobne oblike. Je izvedenec za uporabno umetnost, predvsem za pohištvo in dekorativne predmete. Je restavrator. Staremu pohištvu vdahne novo življenje. Skrbno sledi bohotnim krivinam preteklosti in obnavlja bogate intarzije. A po duši je minimalist, zaljubljen v les.
»Les je moj spremljevalec, odkar pomnim. Že kot majhen fant sem na morju naplavine lesa predeloval v jadrnice, namesto avtomobilčkov sem po žepih stalno vlačil žeblje in zabijal deske. Les se mi zdi privlačen, narava ga je ustvarila v različnih barvah, z različnimi vzorci, poleg tega ponuja neizmerne možnosti oblikovanja.«
Ampak zakaj ravno ženske torbice?
Torbica je tehnično dovršen modni dodatek in mi predstavlja izziv. V vsak model vložim vsaj dva meseca dela, da ustvarim želeno obliko. Lesena torbica, kjer standardi izdelave niso znani, je kar komplicirana. Zahteva razvoj novih konstruktov materialov, saj mora biti lahka, obstojna, prijetna na otip, pa tudi funkcionalna in prostorna. Mi smo razvili takšen leseni konstrukt, da zadosti vsem tem potrebam, tako da so naše torbice lahke, tehtajo le okoli 350 gramov, trajne in praktično neuničljive. Razen mehanskih poškodb si ne predstavljam, da bi prišlo do drugih težav. Do zdaj nismo imeli nobenih reklamacij ali popravil.
Ste zagovornik t. i. eko mode in v tem duhu ustvarjate tudi torbice.
Trudimo se, da bi čim več materialov, ki jih uporabljamo, bilo ekološkega izvora, vendar pa vsega ni mogoče narediti po najstrožjih ekoloških standardih. Že usnje, na primer, ki ga uporabljamo v notranjosti torbic, je sicer naraven material, ni pa najbolj ekološki. Uporabljamo pa ekološka rastlinska olja najvišje kakovosti, s katerimi zaščitimo les, da je odporen proti vlagi in vodi.
V vaši kolekciji so tako večje poslovne torbe, elegantne torbice za vsakdan, pa tudi pisemske za v gledališče. Za leseno torbico očitno ni ovir?
Drži. Ustvarili smo torbice za vsako priložnost. Ker je les lep sam po sebi, so torbice zelo prečiščene, nikjer ni dodatnih okraskov. Vsak vijak, vsak okrasek je vgrajen s premislekom in z namenom. Uporabljam eksotične vrste lesa, na primer palisander, zebrano, wenge. Gre za zelo slikovite vrste, ki ne potrebujejo dodatnega okrasja, medtem ko na primer domači les zelo hitro prida torbici rustikalen videz, ki ga pri mojih izdelkih ne želim. V vsakem primeru pa želim, da imajo naše torbice konstrukcijsko funkcionalnost in da so lepe.
Kje iščete navdih, ideje?
Kamorkoli greva z ženo, vedno obiščeva lokalne muzeje in galerije. Prepričan sem, da mora oblikovalec poznati zgodovinske sloge, sloge preteklosti, da jih lahko vnaša v svoje, sodobne izdelke. Idej za nove oblike torbic mi nikoli ne zmanjka. Težko je sicer izumiti neke povsem nove oblike in ohraniti funkcionalnost, je pa marsikaj še mogoče narediti. Navadno najprej naredim skico in načrt, izdelam prototip. Potem se vključita moja dva najiskrenejša kritika – žena in hči. Z njima imam včasih kar burne razprave. Sledi iskanje rešitev in tretji, četrti prototip je običajno tisti, s katerim sem zadovoljen.
Je res, da so daleč najštevilčnejši kupci vaših torbic – moški?
Res je. To je tudi zame pravi fenomen. Veliko sem razmišljal, zakaj je tako, a pravega odgovora še nisem našel. Še vedno je tako, da je kar 80 odstotkov kupcev naših torbic moških, ki jih kupijo svojim ženam in dekletom. Dejstvo je tudi, da če vstopi v našo galerijo par, bo moški prvi, ki bo opazil lesene torbice, zelo natančno si jih bo ogledal, se pozanimal o postopku izdelave, vrsti lesa. Nekateri si želijo poleg kupiti še stojalo, saj torbice uporabljajo tudi kot dekorativni element.«
Kdo so ženske, ki nosijo vaše torbice?
»To so ženske, ki si želijo in upajo izstopati, biti v nečem drugačne in posebne. Ki imajo čut za lepoto, znajo ceniti znanje in delo, ki je vloženo v vsako torbico. Pa vsaj malo so tudi ekološko ozaveščene. V vsakem primeru pa je nekaj najlepšega, ko na cesti ali kakšni zabavi zagledam torbico, ki sem jo sam izdelal, v ženski roki.
Kje prodate največ torbic?
V Sloveniji. Do zdaj smo jih prodali že okoli 300, kar je za ta cenovni razred velik uspeh. Sicer pa prek interneta prodajamo po vsem svetu, poslali smo jih že v okoli 15 različnih držav, največ povpraševanja po njih je v Ameriki, v Avstriji in na Hrvaškem.
V dveh letih, kolikor ste na trgu, so vas opazili tudi v tujini.
Lani septembra smo bili na Newyorškem Fasion Weeku, kamor smo prišli prek mladega ameriškega oblikovalca, ki je svojo kolekcijo dopolnil z našimi lesenimi torbicami. Decembra 2016 smo na svetovnem tekmovanju umetnostne obrti, kjer je sodelovalo 214 udeležencev iz 45 držav, prejeli drugo nagrado, kar je bilo ob upoštevanju izredne konkurence res veselo presenečenje.
Besedilo: Nives Cvikl // Fotografije: Aleksander Leon Cvikl, Bojan Mihalič
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del