Maja Fučak: Njeno življenje je eksotika

Maja Fučak: Njeno življenje je eksotika (foto:  Damjan Dimic) Damjan Dimic
Vir: Story
28. 8. 2016

Našo pozornost je vzbudila z zanimivo zgodbo. Življenje dekleta, ki je že pri rosnih sedemnajstih osvojilo naslov prvega slovenskega top modela, se zadnjih nekaj let namreč plete daleč na vzhodu. Azijska mesta, kot so Bangkok, Singapur in Hongkong, so že skrita v njenem mezinčku, zato je bila naša 'kubanska' zgodba zanjo mala malica. No, letalskih vozovnic do Kube nismo imeli, smo pa eksotiko našli kar v Benetkah in z Majo Fučak pokramljali o azijskih lepotnih trikih, sprejemanju kritik ter srednješolskem skavtskem odkritju ...

Story: Kubansko doživetje vam je z našo ekipo uspelo ustvariti kar na beneškem otoku Burano. Ste ga kdaj prej že spoznali? Vas sicer privlačijo eksotični kraji?

Da, nekoč sem obiskala prav ta otok. Eksotični kraji me zelo privlačijo, kar se da sklepati tudi po mojih prebivališčih v zad-njih dveh letih - od lanskega maja do letošnjega junija sem v treh različnih azij-skih državah delala prek modne pogodbe. Začelo se je v Bangkoku na Tajskem, kjer sem ostala sedem mesecev, nato pa sem se odločila, da vse podaljšam za eno leto in se domov vrnem šele na zaslužen počitek. Po Bangkoku sem štiri mesece bivala v Singapurju, nato še tri v Hongkongu. Tajska je ena od mojih najljubših držav, saj so tamkajšnji ljudje resnično prijazni in sproščeni. Tam sem imela tudi priložnost odpotovati na južne otoke Phi Phi in si ogledati čudovite plaže. Zdaj že načrtujem vrnitev v Azijo za eno leto, v želji po raziskovanju novih eksotičnih krajev in držav.

Story: Se je bilo težko navaditi na popolnoma drugačen ritem azijskih mest?

V Azijo sem prvič odpotovala pred približno letom dni, ko sem se odpravila na Tajsko. Vedela sem, da bom doživela velik kulturni šok, in sem se na to tudi pripravila. No, prvi teden je bil najtežji, saj nihče ne govori angleško in si se prisiljen znajti po svojih najboljših močeh. Sčasoma sem se navadila na ritem življenja in spoznala, da če delam z ljudmi z ljubeznijo do njihove kulture in države, mi bodo to stokrat vrnili. Tako se iz spoštovanja naučiš nekaj besed in na tem zgradiš odnos.

Story: Torej je bilo težko najti 'skupni jezik.'

V Singapurju in Hongkongu to pravzaprav ni bil velik izziv, saj ljudje zaradi nekdanjih angleških kolonij govorijo angleško. Veliko je 'zahodnjakov' in kultura se je skozi leta zelo spremenila. Največji izziv je bil na Tajskem, kjer imajo svoj jezik in pisavo, zato je bilo včasih težko doseči želeni cilj.

Story: Ko gledam vaše fotografije, imam občutek, da je poziranje za vas nekaj povsem naravnega. No, saj ste vendarle manekenka. Kako se je skozi leta razvijal vaš odnos do mode in kaj vas je pravzaprav pritegnilo v manekenskih vodah?

Moja pot v svet mode se je začela nekega srednješolskega dne, ko so me na ulici pred mojo srednjo šolo v Ljubljani odkrili skavti in mi ponudili izbor za oddajo Slovenski top model. Čeprav me moda takrat, odkrito povedano, ni zanimala, sem se pri rosnih šestnajstih odločila za ta izziv. Po uspehu v oddaji sem le še nadaljevala v tej smeri, ker sem razumela, da mi bo tovrstno delo pomagalo širiti obzorja.

Story: Uspeh v tujini so vaše sanje, predvidevam ...

Cilj mojega dela ni bil nikoli zgolj uspeh v tujini, temveč spoznavanje novih kultur in jezikov.

Story: Govorili sva o vaših mednarodnih izkušnjah, zato me zanima, kakšen položaj ima tako majhna država, kot je Slovenija, v svetu mode?

Mislim, da bi bila nepravično kritična do mode v Sloveniji, če bi jo morala opredeliti. Tukaj namreč že več kot štiri leta ne delujem več.

Story: Pa opažate konkurenčnost tujemu trgu? Kako jo sami interpretirate?

Število ljudi, ki jih zanima ta posel, je v Sloveniji izredno majhen, trg je zaradi zgolj dveh milijonov prebivalcev premajhen in večina sveta nas ne pozna. Ne bi znala natančno oceniti, kako bi se kosali z drugimi trgi ...

Story: Vi pa, ko takole pohajkujete na Daljnem vzhodu, pišete za seboj uspešno zgodbo. Katera izkušnja vam v spominu ostaja kot nekaj posebnega?

Najbolj sem ponosna na reklamo za kremo za obraz, ki sem jo snemala pred enim letom na Tajskem. Ker smo jo pripravljali za ameriški, mehiški in japonski trg, sem morala govoriti v angleščini in španščini. Vse skupaj je bila zanimiva izkušnja.

Story: Verjetno ste že spoznali, kakšen človek je primeren za manekenski posel.

Naučiti se moraš prilagajati novim okoljem, kulturam, življenju z različnimi ljudmi, ki se neprestano menjajo v tvojem stanovanju. Z agencijami in strankami moraš biti potrpežljiv, saj se te ljudje veliko dotikajo, te oblačijo in vlečejo za lase. (smeh) Ure so dolge, saj snemanja trajajo ves dan. Torej, potrebna je predvsem velika mera potrpežljivosti.

Story: Kako pa poteka sodelovanje med modno agencijo in modelom?

Vsaka država ima svoje modne agencije, kamor pošlješ svoj portfolio in poskušaš dobiti trimesečno pogodbo z njimi. Če pogodbo podpišeš, lahko odpotuješ. Agencije poskrbijo za tvojo nastanitev in potne stroške, predvsem pa za reševanje kakršnihkoli zapletov, saj na njih sloni velika odgovornost za modele. Nekatere agencije postanejo tvoj drugi dom in družina, druge pa modele zgolj izkoriščajo v svojo korist.

Story: Ne predstavljam si, da vam ostane kaj prostega časa. Vaš dan torej poteka od jutra do večera?

Ponavadi je tako, da večer prej od agencije izvem, kaj me čaka prihodnji dan, in se na to pripravim. Večinoma so to kastingi, na katere hodim večino časa. Na teh se predstavim strankam, jim pokažem svoj portfolio in se sprehodim, da vidijo mojo hojo. Če se stranka odloči zate, ti agencija sporoči datum dela. Na delovni dan zjutraj poiščem najlažjo pot do studia. Ker tako poteka vsak dan v tednu brez premora, se modeli zberemo zvečer na večerji in malce poklepetamo.

Story: Imate v mislih že veliko načrtov za prihodnost?

Načrtov nimam, saj mi nikoli ni bilo do velikega uspeha. Zavedam se, da je ta pri mojih 22 letih nemogoč, hkrati pa tudi tega, da lahko uspeh veliko potegne za sabo. Osredotočam se predvsem na potovanja in spoznavanja ljudi.

Story: Vrniva se k najini modni zgodbi. Vas sicer opisuje slog ...

... od povsem modelskega, kjer ni veliko svobode, do univerzalnega 'tomboy' in sloga urejenega dekleta, ki zvečer odide na zabavo.

Story: Glede na to, da vas privlači eksotika, se te držite tudi pri barvnem izboru oblačil? Divje, živahne barve ali se motim?

Če bi pogledali v mojo omaro, bi opazili večinoma črne odtenke. Večino dni preživim na kastingih, kjer moramo modeli imeti 'uniforme' - dolge in oprijete hlače iz džinsa, oprijeto majico in športne čevlje. Z njimi lažje prehodimo vso to kilometrino. No, seveda z nekaj petkami v torbici, da se bolje predstavimo stranki.

Story: Maja, zaupajte nam lepotni trik, ki ga skrivate v rokavu.

Ko delaš v Aziji, se ti koža hitro poslabša. Zelo radi namreč uporabljajo težka ličila z veliko podlage, ki mašijo pore, hkrati pa velik poudarek posvečajo lepoti obraza, zato izdelujejo različne maske za obraz. Torej, moja lepotna rutina je po dolgem delovnem dnevu umiti obraz in nanj položiti s kremo prepojene kose blaga. Rada uporabljam masko aloje, ker obraz dobro nahrani. Korejske znamke spadajo v vrhunsko kozmetiko in tako si pred odhodom v Evropo pripravim nekaj zaloge.

Story: Kaj vaš najljubši 'brand' ločuje od drugih?

Pravzaprav ga nimam! Oblačim se po počutju. Včasih mi paše biti bolj ženstvena, drugič se bolje počutim v ohlapnih dizajnih. No, mogoče bi izbrala Off White in Dolce & Gabbana ...

Story: H komu se najraje zatečete po nasvet? Znate dobro sprejemati kritike?

Za nasvet najraje vprašam mamo, ker vem, da mi bo povedala po pravici in da ima vedno prav, čeprav je to včasih malce nadležno. (smeh) Popolnoma ji zaupam glede življenjskih in modnih odločitev. No, saj ima boljši smisel za modo kot jaz. (smeh) Sicer pa se rada posvetujem s sostanovalkami, mane-kenkami, ki prihajajo z vsega sveta.

Story: Zdi se mi, da ste manekenke vedno tako popolno urejene. Je sploh mogoče, da se vam pripeti modni kiks?

Spominjam se, da sem nekoč zbodla v oči z visokimi petami ob priložnosti, za katero bi bili bolj primerni nizki čevlji. In čeprav se z leti učim iz svojih napak, te še vedno občasno ponovim ...

Story: Kakšna nakupovalka ste?

Rada upoštevam ceno in kakovost - obleka mora biti dovolj kakovostna, da jo kupim, cena pa je v današnjih časih izredno pomembna.

Story: Torej pregovor 'Obleka naredi človeka' za vas nedvomno drži. (smeh)

Vsekakor drži. Trenutno še bolj pregovor 'S trebuhom za kruhom'. (smeh)

  • Napisala Neja Drozg
  • Kreativni vodja Petra Rozman
  • Fotografije Damjan Dimic
  • Stiliranje Tina Tanko
  • Ličenje in pričeska Tjaša Založnik
  • Lokacija Otok Burano, Italija
Značke: Maja Fučak
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story34/2016

Naročite se na revijo Story:

01 3000 780 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 34/2016

Story 34/2016, od 18. 08. 2016