Maja Mišon: Navdušuje z broškami belih samorogov

Kako se je začela vaša zgodba z broškami iz filca?

Od nekdaj rada ustvarjam, ampak vedno je bilo vse bolj za domačo uporabo, dokler nisem za rojstni dan dobila knjige s kroji in napotki za izdelavo različnih dodatkov za dom. Prvi izdelki so bili ... No, dvomim, da bi jih kdo kupil, pa sem vztrajala in postajali so vse lepši. Najprej so bila to darilca za domače in prijatelje, potem pa so se počasi širila naročila na njihove prijatelje, znance ...

Kdaj je prišel tisti trenutek, ko ste si rekli, da bi se lahko s tem preživljali?

Po izgubi službe in brezplodnem pošiljanju prošenj sem pomislila, da bi lahko iz hobija naredila 'službo'. Leta 2013 sem se prvič opogumila in svoje broške ponudila v trgovinici v stari Ljubljani. Šlo je počasi, nekaj brošk na mesec. Vmes sem že obupala, si iskala priložnostna dela. Končno sem si naredila Instagram profil, s katerim se je prepoznavnost počasi začela večati. Ko so me začeli kontaktirati trgovci, da bi želeli Broškoline v svoji trgovini, sem skakala od veselja. Opustila sem misel o redni službi in začela energijo usmerjati v Broškoline.

In kako vam gre danes?

Sicer še nisem tam, kjer bi želela biti. Zavore v moji glavi so močne in ne popustijo kar tako. Občudujem ljudi, ki si nekaj želijo in to tudi naredijo. Jaz pa želim odgovor na 1001 vprašanje, ampak plezam – stopnico po stopnico.

Zakaj ste izbrali ravno filc?

Ne vem, mogoče zato, ker se ne para, ker je enostaven za rezanje in šivanje, ker izdelku doda neko mehkobo ... Odločitev zanj je bila spontana. Preprosto, všeč mi je.

Katero obliko broške ste do zdaj naredili največkrat oz. po katerem liku je največ povpraševanja?

Dokler nisem začela delati samorogov, so bili medvedki in muce najbolj zaželeni. Zadnje leto pa so prvo mesto prevzeli samorogi. In to beli z zlato grivo. Lepo se prodajajo tudi druge barvne kombinacije, ampak ta je trenutno najbolj zaželen.

Kako razvijate nove broške – od kod vam navdih, kako razvijete obliko, ki zaživi pripeta na kakšni jopici ali puloverju?

Čeprav je skoraj že vse na spletu, je meni še vedno užitek držati revijo v roki in v miru listati po njej. Ideje rastejo iz revij, knjig, vsakdanjega življenja, seveda pa tudi iz družabnih omrežij. Vsekakor pa so največji navdih stranke s svojimi željami. Samorog je že eden takih, ki so nastali zaradi vprašanja: Kaj pa samorog? Bo kdaj v ponudbi?

Vaše broške so posebne zaradi drobnih podrobnosti. Koliko časa nastaja posamezna broška?

Vse broške so ročno narisane in izrezane. Nikoli nisem merila, koliko časa delam eno broško. Povprečno eno uro, samoroga pa še malo dlje.

Jih šivate več hkrati ali vsako posamezno od začetka do konca?

Na začetku sem res delala eno od začetka do konca. Zdaj pa jih en dan narišem in izrežem, naslednji dan šivam le rogove za samoroge, režem repe in grive in potem šivam.

Danes sešijete največ brošk, pa vendar imate v ponudbi tudi druge izdelke – kaj vse radi šivate?

Ne veseli me krojenje, šivanje zadrg, žepov ... Zato mislim, da me v šivanje oblačil ne bo zaneslo, čeprav je bila babica šivilja in sem otroštvo preživljala ob ropotanju 'singerce'. Bom kar ostala pri broškah in dodatkih za dom ter šivala blazine, verižice, obeske ...

Začenja se živahna sezona sejmov na prostem, vas bo mogoče srečati na sejmih po Sloveniji?

Huh, sejmi, stojnice, gneča ... Tukaj pridejo na vrsto moje zavore. Kako organizirati, postaviti stojnico, detajli, bo šlo, ne bo šlo, vedno se mi zdi, da še nekaj manjka! Morda prihodnje leto ...

Če ne bi šivali brošk, kaj bi počeli, kakšen bi bil vaš sanjski poklic?

Zelo rada pečem kruh, peciva in sladice. V svojih sanjah imam malo trgovinico, iz katere diši po ravnokar pečenih piškotih, sveže skuhani kavi, na drugi strani pa na starinskih policah kraljujejo Broškolini fini. Upam, da bodo sanje nekoč postale resničnost.

Besedilo: Metka Pravst
Fotografije: Osebni arhiv, Zoja Cimerman

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži