Vas zanima, zakaj so pomembni redni očesni pregledi, kdo vas bo pregledal in kakšna očala bi morali kupiti, če vam je mar za lastne oči? Berite dalje.
Z Majo Sotlar iz Optike Zajec, ki se ponaša s 115 let tradicije, se je pogovarjala Damjana Bakarič.
Kaj je napogostejši vzrok, da ima vse več ljudi težave z vidom?
Na prvem mestu je neredna kontrola pri oftalmologu oz. optometristu. Z rednimi kontrolami približno na dve leti, lahko pravočasno odkrijemo morebitne anomalije ali patolška stanja in se izognemo resnejšim okvaram vida. Sledi tud pretirano delo z računalniki in nenazadnje tudi neuravnovešen življenski slog.
Kdaj naj se odločimo za pregled vida?
Ko opazimo nejasen vid dlje časa, lahko pomislimo na napako vida. Simptomi so lahko različni. Pri kratkovidnosti je prisotna stalno motna slika, pri daljnovidnosti se ostrina vida spreminja, pri astigmatizmu pa pride do razpotegnjene slike Pri nagli spremembi, spremljajoči bolečini, ali rdečem očesu, pa gre lahko tudi za resnejšo bolezen. Zato je pomembno, da je pregled celosten. Za pregled vida greste lahko k optometristu ali pa oftalmologu.
Kdo je optometrist?
Optometrist je specializiran za korekcijo vida. Kvalificiran je za korekcijo očesnih napak (kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem...), predpisovanje kontaktnih leč, korekcijo binokularnega vida, prepoznavanje očesnih bolezni. Spozna se tudi na izdelavo in pripasovanja očal, korekcijskih stekel in kontaktnih leč, ter svetuje glede njihove uporabe.
Kdo pa je oftalmolog?
Oftalmolog je zdravnik, ki nudi celostno oskrbo oči, vključno s pregledom vida. Ni pa neposredno povezan z izdelavo dioptrijskih očal ter običajno ne daje nasvetov glede izbire dioptrijskih leč. Medicinsko obravnava vse bolezni in poškodbe oči ter opravlja kirurške posege.
Pogosto se zgodi, da stranke ne ločijo med optikom, optometristom in oftalmologom. Če nekoliko poenostavimo je optik strokovno usposobljen za izbiro in izdelavo očal, optometrist za korekcijo vida ter zaznavanje nepravilnosti na prednjih in zadnjih očesnih strukturah očesa, oftalmolog pa zdravi bolezni in operira. Medsebojno sodelovanje vseh treh je ključno do celovite oskrbe ter dobrega vida klientov.
Zakaj so gotova očala kupljena v trafikah, na bencinskih črpalkah, supermarketih in lekarnah lahko škodljiva?
Slabo jo lahko odnesejo tisti, ki dlje časa v iskanju rešitve preizkušajo različna gotova očala in se šele takrat, ko jim res nobena več ne ustrezajo, odpravijo na pregled. Gotova očala so uporabna ko gre za kratkotrajno rabo. Ko moramo naprimer nekaj na hitro brebrati ali podpisati. Pri bolj natančnem delu, branju, delu na računalniku pa taka očala nikakor niso primerna. Kakovost materiala stekel in samega okvirja je mnogo slabša kot očala, ki jih kupimo narejena po receptu. Lahko povzročijo glavobole, utrujenost ali dvojno sliko.
Očala, ki jih dobite v optikah, upoštevajo:
- vašo medzenično razdaljo,
- razlike v dioptrijah desnega in levega očesa,
- astigmatizem in ostale parametre,
- narejena so iz kvalitetnejših materialov tako okvir in tudi stekla.
Očala, ki jih dobite v trafikah, na bencinskih črpalkah, supermarketih, lekarnah:
- zaradi neprimernih parametrov lahko dolgotrajna uporaba gotovih očal povzroči okvaro vida in glavobol.
- že majhno odstopanje v medzenični razdalji povzroči prizmatično delovanje očal, kar lahko povzroči škiljenje (strabizem),
- gotova očala imajo vedno vgrajena sferična stekla, ki ne korigirajo astigmatizma,
- pogosto so stekla vlita iz neoptičnih materialov, kar povzroči napačno lomljenje svetlobe na mrežnici. S takimi vlitki si poškodujemo vid, slika ni tako jasna, lahko se pojavijo tudi glavoboli,
- stekla nimajo antirefleksnih nanosov za večjo ostrino vida in hidrofobnih nanosov za lažje čišenje.
Dober nasvet!
Kakšna sončna očala so primerna in varna?
Bodite pozorni, da so očala kakovostna in da imajo poleg UV zaščite tudi optična stekla, kar je napomenbnejše. Poceni sončna očala kupljena za nekaj evrov - v trafikah, bencinskih črpalkah in modnih trgovinah - tega zagotovo nimajo! Mnogokrat se za stekla takšnih očal uporabi cenena folija, ki zaradi napačnega loma svetlobe na mrežnici povzročijo popačenja in s tem težave z vidom, bolečine v očeh, glavobol in neoster vid. Vprašljiva je tudi trajnost UV zasčite, ki se lahko po določenem času zmanjša in stekla prepuščajo škodljivo UV svetlobo. Pomembno je tudi poudariti, da stopnja UV zasčite ni odvisna od barve ali zatemnjenosti stekel. Sončna očala nosimo tudi v senci, v oblačnem vremenu in v zimskem času, saj smo takrat prav tako izpostavljeni UV sevanju. Sončna očala potrebujejo tudi tisti, ki nosijo kontaktne leče z UV zaščito. Kontaktne leče bodo zasčitile le del očesa, veznica in kože vek pa bosta še vedno izpostavljeni sevanju.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"