Najprej manekenka, potem ljubiteljica uličnega stila, ki je svoje ulove delila med zavihki spletne strani Frachella, in ne nazadnje oblikovalka za simpatičnimi nahrbtniki, ki so že pred časom v naši deželici in onkraj njenih meja zanetili pravo malo modno revolucijo. Mateja Škraba je prve korake v modi naredila pri štirinajstih, tokrat pa smo se z njo pogovarjali o njenem zadnjem modnem projektu, priljubljenem modnem dodatku.
Story: Mateja, vaša zgodba z modnim blogom in nahrbtniki Frachella se je nekako začela v Maroku, kajne? Tudi vas torej navdihujejo potovanja?
Zgodba se sicer ni prav začela v Maroku, je pa življenje v Maroku na meni pustilo ogromen vtis in še danes rečem, da s srcem še vedno živim na pol v Maroku. (smeh) V resnici je bilo tako, da mi je bila celotna izkušnja tam navdih, ker sem tam živela popolnoma drugačno življenje; svoje vrednote sem doživljala drugače in morda se je prav to na koncu izrazilo prek nahrbtnikov. Seveda pa se strinjam s trditvijo, da so potovanja obvezna za iskanje navdiha in zbistritev glave.
Story: Sicer pa vam na modni poti pomaga tudi fant, saj skupaj ustvarjata podobo vašega bloga, kajne?
Fant mi je že od začetka v ogromno pomoč in oporo. Zdaj sicer ni v mojem delovnem procesu prisoten v takšni meri, kot je bil na začetku, ko sva skupaj vodila blog Frachella, posvečen uličnemu modnemu slogu. Je pa seveda še vedno del moje ekipe, saj zdaj skrbi za foto in video material, pomaga pa tudi pri spletni strani.
Story: Sicer se je zgodba za nahrbtniki Frachella začela, ko ste zase naredili nahrbtnik in to objavili na Instagramu, kajne?
Res je, tako nekako so se začeli pisati začetki. (smeh) Pred približno dvema letoma sem si zaželela izdelka s cofki, vendar ga nikjer nisem dobila, zato sem ga izdelala sama. Podobnega nahrbtnika si je pozneje zaželela prijateljica, ki me je obenem tudi spodbujala pri izdelavi podobe. Temu je sledila objava na Instagramu, od tam pa se je bolj kot ne stvar razvijala sama ...
Story: Sicer pa ste zelo vpeti v modni svet: ste modna blogerka, model in oblikovalka ... Ali se skrivnost uspeha za vašimi nahrbtniki skriva tudi v tem, da poznate modo iz vseh zornih kotov?
Brez dvoma. V modni svet sem vstopila, ko sem imela 14 let, ko sem podpisala prvo pogodbo v modni agenciji. Mislim, da te vse skupaj enostavno posrka vase, in ko si enkrat v tem, del tega ostaneš za vedno. Moda je moja strast, terapija. Preprosto je del mojega vsakdana. To je torej del uspeha, vendar zraven spadajo še številni drugi dejavniki.
Story: Dejavniki, kot je spremljanje mode?
Tako bom rekla: čeprav modo spremljam, ji nerada sledim. Vsaj hitri modi ne, saj zagovarjam ustvarjanje, ki se slika iz mojih misli, mojega doživljanja in trenutnega počutja.
Story: V kateri vlogi pa se najbolje počutite? V vlogi modela, oblikovalke ali blogerke?
V vlogi modela, ker to delo res obožujem. Seveda imam rada tudi svoje delo v vlogi oblikovalke, vendar je slednje veliko bolj stresno. Kot blogerka pa se sama niti ne vidim, ker se mi zdi ta beseda že nekako izrabljena in brez pomena. Ker je danes bloger lahko vsak, je ta naziv izgubil svoj čar.
Story: Sicer pa ste uspeh dosegli tudi s tem, ko so vaši nahrbtniki pristali med zavihki spletnega giganta Asos. Kako se je začela ta zgodba?
Zgodbe z Asosom ne bi obešala na veliki zvon. Seveda gre za lep dosežek, vendar je daleč od tega, da bi mi pomenil največ. Brez dvoma je bil Asos eden od kanalov, ki sem ga imela v mislih, ko sem oblikovala strategijo prodaje, vendar je vse precej preprosto. Po poslanem elektronskem sporočilu, kjer pregledajo produkte in podobo blagovne znamke, se je vse skupaj pravzaprav začelo. Postavila sem svoj 'butik', to je pa tudi to.
Story: Koliko vaših nahrbtnikov pa je že romalo prek naših meja?
V tujino sem poslala kar lepo število nahrbtnikov. Sem pa bolj kot na številke ponosna na vse države, v katere sem jih že pošiljala.
Story: Sicer še vedno vsak nahrbtnik izdelate sami ali ste si omislili pomoč?
Ekipa Frachella ima že kar nekaj članov, in to drži tudi, ko se dotaknemo izdelave nahrbtnikov. Zdaj imam tudi na tem področju pomoč.
Story: Kaj pa kaj pripravljate v prihodnosti? Kaj bi bil vaš cilj na modnem področju?
Prihodnosti ne načrtujem rada. Živim iz dneva v dan in se pustim presenetiti. Želje in cilje seveda imam, vedno pa dopuščam možnost, da pride kaj vmes in mi obrne življenje na glavo. (smeh)
Story: Kaj pa izdelava kolekcije? Gre tudi brez načrtovanja?
Tudi pri izdelkih je tako, ker v resnici izdelkov ne načrtujem in ne sestavljam kolekcije. Enostavno ga naredim z danes na jutri. In enako je pri ultimativnem cilju. Nimam ga. Kar se mene tiče, sem namreč dosegla ogromno ciljev, ki si jih pred tem nisem niti zastavila.
Story: Ali morda razmišljate o selitvi v tujino in iskanju novih priložnosti na ta način?
S to mislijo se poigravam vsak dan in zdaj čakam samo pravi trenutek. Ne bi pa hotela, da me ljudje narobe razumejo. Zares imam rada Slovenijo in našo malo Ljubljano, vendar je preprosto premajhna, in to me omejuje. Mislim, da vsak pride do določene točke, prek katere ne gre. Želim si, da bi bilo pri nas več priložnosti, a je že miselnost ljudi taka, da vse skupaj enostavno ni mogoče. Upam, da se bo vse skupaj kmalu začelo premikati v pozitivno smer, do takrat pa bom potovala po svetu in premikala svoje meje.
Napisala Kaja Milanič, fotografije Kristijan Stramič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču