Melita Tóth je arhitektka in oblikovalka, ki je del svojih kreativnih sil usmerila v blagovno znamko Kitschy mundi, prek katere predstavlja reciklirane stare gramofonske plošče na nov način.
Kdaj in kako ste začeli reciklirati gramofonske plošče?
Ustvarjanje in ponovna uporaba sta del mene, že odkar pomnim. Moja družina, predvsem oče, je bil pravi 'strokovnjak' za reciklažo in je presenečal z izumi in recikliranimi izdelki. Družinsko tradicijo, navdušenje nad reciklažo in ustvarjalno žilico sem združila pod blagovno znamko Kitschy mundi, ki se je rodila leta 2011. Leto prej sem se preselila nazaj v Lendavo in sem se dnevno srečevala s predmeti iz preteklosti, očetovo delavnico in podstrešjem. Prvi kosi nakita so nastali po vrnitvi s potovanja v Budimpešto, kjer sem spoznala fenomenalne reciklirane torbice iz gramofonskih plošč. Glede na to, da so se mi plošče, ki so ležale pozabljene na podstrešju, smilile, sem se jih odločila transformirati v nakit.
Se spomnite prvega izdelka?
Prva broška je dobila obliko silhuetke moje velike ljubezni, psičke Lili. Velikokrat ni mogla potovati z mano. Ker sem jo pogrešala, sem si omislila, da bi lahko bila z mano vsaj v simbolični obliki broške. Ona in sestrin dalmatinec Floki sta glavna razloga za nastanek znamke Kitschy mundi. Sta vir dragocenega navdiha, brezpogojne ljubezni in dragocenega učenja. Hvaležna sem, da sem lahko bila del njunega prekratkega življenja.
Oblikovanje pasjih brošk ste nadgradili še s silhuetami muckov, nato pa ves čas dodajali nove motive. Kako izbirate motive?
Morda se bo slišalo nenavadno, ampak motivi in navdih me vedno najdejo, kjerkoli in kadarkoli. Zgodi se nekako tako, kot to opisuje Elizabeth Gilbert v knjigi Velika čarovnija, da nas inspiracija poišče in se želi materializirati skozi nas. Če jo ignoriramo in ne ukrepamo, si poišče drugega človeka.
Kdaj pa vas najbolj vleče k ustvarjanju?
Ko sem umirjena, v naravi ali med jutranjo jogo. Takrat imam ob sebi beležko in si zapišem ideje, ki me poiščejo. Glede na to, da sem ljubiteljica narave, so moji glavni motivi iz narave. Geometrične forme izvirajo iz moje ljubezni do arhitekture. Minimalistične forme pa so kot nalašč za posebno teksturo plošče, na kateri se čarobno lomi svetloba in ustvarja bogate odseve.
Katera pa je bila najbolj nenavadna silhueta, ki ste jo izdelali iz gramofonske plošče?
Najbolj nenavadna oblika, ki sem jo pripravila, je bil komplet iz zelene plošče v obliki kolesa.
Kje dobite gramofonske plošče?
Kar nekaj gramofonskih plošč sem imela še doma, vendar večino kupim v starinarnicah, predvsem v Ljubljani. Vsake toliko mi jih podarijo ljudje, ki bi jih drugače zavrgli. Za to sem jim neizmerno hvaležna.
Zanimiva je linija nakita 'Kitschy Colors' iz barvnih gramofonskih plošč.
Barvne plošče so res posebne in dokaj redke. Največ sem jih odkrila v eni starinarnici v Budimpešti. Spomnim se, da ko sem jih prvič dobila v roke, sem se z njimi igrala ure in ure. Fotografirala sem jih iz vseh možnih kotov, raziskovala sem, kako se lomi svetloba na njih, kako je videti senca, ko pade na njeno površino, kako se razpršijo sončni žarki v linijah ... Prečudovita igra odsevov! Nove barvne plošče iščem neprestano. Včasih imam srečo in najdem tudi kakšnega ponudnika vinilk na spletu.
Predvidevam, da je gramofonska plošča izkoriščena do zadnjega milimetra – koliko je odpadka?
Poskušam čim bolj optimizirati izrabo plošče, ker so dragocene, vendar to žal ni vedno mogoče. Vsaka plošča je drugačna. Sicer je material plošč teoretično podoben, vendar sem opazila zelo velike razlike med njimi. Nekatere so debelejše, tanjše, material se je postaral in se lomijo – te žal niso več uporabne. Pa tudi sam proces izreza ima svoje zakonitosti, ki se dostikrat ne strinjajo z mojo predstavo oblikovanja in razporeditve silhuetk na plošči. Nekajkrat se je že zgodilo, da plošča ni zdržala obremenitev sil stroja in je dobesedno razpadla tik pred koncem reza. Plošče, ki so ostale od izreza živalskih silhuetk, dodatno recikliram za stenske ure ali za šablone za risanje živali. Tako da mi včasih uspe 100-odstotna ponovna uporaba in realizacija 'zero waste' filozofije.
Kako poteka ustvarjanje, se začne s skicami na papirju ali proces poteka računalniško vodeno?
Proces poteka točno tako, kot ste opisali. Ko pride ideja, skiciram novo silhuetko. Pri geometričnih formah včasih naredim 'model' v naravni velikosti iz kartona ali papirja. Naslednji korak je prenos v digitalno obliko in pretvorba silhuetk v vektorski format ter priprava in razporeditev oblik po plošči za izrez. Včasih izhajam iz fotografije, takrat fazo skiciranja preskočim. Neposredno iz fotografije skozi nekaj vmesnih faz pridobim vektorsko obliko želene nove silhuetke. Naslednja faza je testiranje izrezane oblike, saj se včasih komaj v tej fazi izkaže, da želen model ne funkcionira. Ena od zadnjih faz je fotografiranje in prezentacija izdelka. Pomembna faza pa je še marketing, ki izdelek pripelje do občinstva.
Je zanimanja za vaš nakit in modne dodatke več doma ali v tujini?
Oboje. Sicer ni pravil. Včasih imam več naročil v Sloveniji, včasih pa pripravim paketek za Novo Zelandijo in Kanado v istem tednu. Tudi v Sloveniji je čedalje več ozaveščenih ljudi, ki imajo kupno moč in cenijo lokalne ustvarjalce. V tujini je stanje glede tega res malo bolj pozitivno. Doma je prodaja odvisna tudi od tega, koliko se pojavljam na ustvarjalnih sejmih. V preteklih letih sem se jih redno udeleževala, zadnje čase žal ne. Letos namreč načrtujem ponovno stopiti med ljudi.
Kateri je vaš naslednji korak?
Prvi naslednji korak je nova spomladanska linija – v duhu prebujajoče se narave – maksi broške, tokrat z motiviko iz sveta flore.
Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: Osebni arhiv, Biserka Sijarič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču